Skupina Panvita je v Pomurju začela z žetvijo ječmena na 400 hektarjih, s čimer se začenja letošnja sezona žetve žit in oljnic. Zaradi podnebnih sprememb žetev letos poteka vsaj 14 dni prej kot običajno, kar vpliva na količino in kakovost pridelka. V prihodnjih dneh sledita še žetvi oljne ogrščice na 320 hektarjih in pšenice na 1.200 hektarjih.
Ocene strokovnjakov kažejo, da bo letošnja letina ječmena v Sloveniji za približno 5 % večja kot lani, predvsem zaradi nekoliko ugodnejših rastnih razmer v primerjavi z zelo podpovprečnim letom 2023, a še vedno nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Povprečni hektarski pridelek ječmena v Panviti v zadnjih letih znaša med 6.500 in 7.000 kg/ha, letos pa se pričakujejo rezultati blizu tega povprečja, medtem ko je lani pridelek ponekod zaradi zmrzali padel pod 6.000 kg/ha.
“Letos več kot polovica pridelanega ječmena predstavlja merkantilni ječmen, ki bo namenjen lastni mešalnici krmil, druga polovica pa je semenski ječmen, ki ga bodo uporabili za jesensko setev na lastnih površinah in pri pogodbenih kooperantih,” poudarja direktor Panvite kmetijstvo Branko Virag.
V začetku prihodnjega tedna Panvita nadaljuje z žetvijo oljne ogrščice na 320 hektarjih. Po ocenah strokovnjakov bo letošnji pridelek oljne ogrščice v Sloveniji za 13 % večji kot lani in kar 19 % nad povprečjem zadnjih petih let, saj so bile rastne razmere za oljnice letos ugodnejše. Tudi v Panviti pričakujejo nadpovprečno letino, kar bo pomembno prispevalo k samooskrbi z oljnicami.
Nato pa sledi še žetev pšenice na 1.200 hektarjih površin, ki jih obdeluje Panvita. Prve napovedi kažejo, da bo tudi pridelek pšenice letos za 8 % večji kot lani, kar pomeni, da bodo rezultati blizu ali nekoliko nad dolgoletnim povprečjem. Lani je bila letina pšenice v Panviti povprečna, predvsem zaradi vremenskih nihanj, letos pa so pričakovanja nekoliko večja, čeprav so na količino in kakovost vplivale zgodnje visoke temperature in spomladanska suša. Po podatkih iz Pomurja so lani na težjih tleh ponekod poželi zgolj 6 ton pšenice na hektar, medtem ko so na peščenih tleh dosegali tudi do 8 ton na hektar, pri čemer je bila več kot polovica pridelka nižje kakovosti in namenjena za krmo.
Panvita ob začetku žetve poudarja pomen uporabe certificiranega semena in sodelovanja s slovenskimi kmeti, saj ta pristop zagotavlja večjo stabilnost pridelka, višjo kakovost in dolgoročno prehransko varnost. Lokalno pridelana žita in oljnice ostajajo v Sloveniji, kjer prispevajo k samooskrbi in trajnostnemu razvoju, še poudarjajo v Panviti.
C. Š.