Članice Severoatlantskega zavezništva so včeraj dosegle soglasje o povečanju izdatkov za obrambo na višino pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Med oporečniki se je znašla zgolj Španija, med njimi pa očitno ni Slovenije. Se je Golobova vlada lagala državljanom ali zaveznikom?
Do dogovora o povišanju trošenja za obrambne namene je prišlo pred dvodnevnim vrhom Nata, ki se začenja jutri v Hagu. Napoved socialista Sancheza, da Španija ne namerava povečati izdatkov za obrambo, tlakuje pot do spora z ZDA. Reuteres poroča, da se dogovora ne bodo držale ZDA, saj so v preteklosti vlagale v zadostni meri, zato omenjenega dviga ne potrebujejo.
Zahtevo po zavezniškem povišanju izdatkov za obrambo je v zadnjih letih izpostavilo več ameriških predsednikov, v zadnjem obdobju pa še najbolj animirano trenutni predsednik ZDA Donald Trump. Ameriški argumenti ne puščajo veliko dvoma – Evropa se mora postaviti na svoje noge.
Povečana vlaganja v obrambo so sicer imperativ dobe, v kateri živimo. Varnostna tveganja se kopičijo tako za Slovenijo kot za Evropsko unijo in kolektivni Zahod. Povečana vlaganja so še toliko pomembnejša za države, ki so po koncu hladne vojne sistamatično zanemarjale vlaganja v svoje oborožene sile do te mere, da niso bile več sposobne izvajati nalog, za katere so bile pooblaščene. Takšen primer so bile Slovenija in cela vrsta drugih držav, med njimi tudi Nemčija.
Medtem ko se v Nemčiji in drugod krepi zavedanje, da so oborožene sile integralen del nacionalne varnosti, to spoznanje v Sloveniji očitno še ni povsem dozorelo. Navsezadnje imamo v državnem zboru stranko, ki obljublja referendum o izdatkih za obrambo. Levica s svojim stališčem ne preseneča, saj ima v svojem programu zapisan izstop iz zveze Nato kakor tudi razgradnjo parlamentarne demokracije. Po zadnjih pozivih iz Bruslja, da bodo morale članice Unije povečati trošenje za obrambo, so v Levici napovedali goljufanje zaveznikov. Po logiki, da se bodo računovodski izdatki za obrambo povišali, a le na tak način, da se bo vrsta izdatkov preklasificirala v “obrambne”. To logiko je nato očitno posvojila tudi celotna vlada, ki se je zavezala, da bo obljube po povišanem trošenju dosegla s projekti za “dvojno rabo”. Žrtev te logike so seveda Slovenska vojska in državljani, ki bi jih morala varovati.
Koga vse namerava Golob naplahtati?
Včeraj pa je prišlo do novega zaskuka. Po svetu so zaokrožile vesti, da so članice zavezništva dosegle nov dogovor, ki drastično presega v mirnem času dogovorjena vlaganja v obrambo v višini dveh odstotkov BDP in kasnejše tri odstotke. Nov dogovor je, kot smo že napisali, da bodo zaveznice v obrambo vlagale minimalno pet odstotkov BDP. Predsednik vlade o tem ni ustrezno obvestil javnosti oz. jo je naplahtal, ko je bilo že povsem jasno, da se zavezništvo premika k še večjim izdatkom.
Od treh odstotkov do petih je minilo le nekaj dni. Odločitev, da Slovenija ne bo nasprotovala povišanju izdatkov, pa ustvarja tudi razpoke v koaliciji. Odločitvi namreč nasprotujejo tako v Levici kot tudi pri Socialnih demokratih. Je Golob naplahtal tudi njih?
Morda pa namerava Golobova vlada tudi v tem primeru “naplahtati” zaveznike? Glasovati za povišanje izdatkov, nato pa preprosto ostati pri predvidenem trošenju? Za to obstaja zgodovinski precedens – Slovenija se je k trošenju dveh odstotkov BDP za obrambo zavezala že leta 2014 na vrhu Nata v Wellesu. Teh še danes nismo dosegli.
Ž. K.