Zvone Černač je včeraj, ko je Tarča vladi priredila “obletnico” ob tretjem letu vladanja, nalil čistega vina in jih soočil z lastnim klientelizmom in posledično nesposobnostjo ter neučinkovitostjo. Kot je že folklora, mu je voditeljica Erika Žnidaršič ves čas skakala v besedo, levim gostom pa je dovolila, da so zaključevali svoje dolgočasne, predvidljive “lajne”.
Černač je povedal, da je vlada do zdaj zapravila večino političnega kapitala, ker ljudje vidijo, da ni nobenih rezultatov. Kljub izjemni večini v parlamentu niso uspeli urediti nobenega področja. Po njegovem je to zato, ker so se prvega pol leta ukvarjali s kadrovanjem na številnih področjih – zamenjali so kadrovsko strukturo v policiji, v svetih javnih zavodov itd.
Izpostavil je, kako se je kadrovalo po javnih zdravstvenih zavodih: V UKC Ljubljana je kajakaški kolega premierja Goloba pridelal 33 milijonov evrov izgube, Vojko Flis, kandidat Svobode na županskih volitvah v Mariboru, je v UKC Maribor pridelal 17 milijonov evrov izgube, v Splošni bolnišnici Celje, kjer je bil gospod Tomaža Subotič [v njegovi vili je letoval premier] dolga leta predsednik sveta, so pridelali štirimilijonsko izgubo.
“Torej, kaj so ti ljudje delali v teh javnih zavodih? Ne glede na to, da so prišli po klientelistični poti, so za vse te številke odgovorni in nekoč, glejte, bo moral v tej državi tudi nekdo odgovarjati za te milijonske zneske, ne samo za nekaj tisoč evrov brezplačnega letovanja, ki ga je imel predsednik vlade.”
Izrazita politizacija in nesposobnost črpanja sredstev
Černač je izpostavil, da se v mandatu te vlade na vseh področjih od zdravstva do kulture dogaja izrazita politizacija posameznih institucij. Izpostavil je vodstvo Cankarjevega doma: Zdenka Badovinac je bila kandidatka Levice na volitvah za Evropski parlament junija lani, zdaj bo dodeljevala oziroma dodeljuje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Prav tako je kritiziral nesposobnost črpanja evropskih kohezijskih sredstev – po absorpciji smo namreč na zadnjem mestu v Evropski uniji: naša absorpcija je le dvoodstotna, hkrati pa znajo na vladi zelo dobro črpati sredstva za tako imenovane “mehke projekte”, torej raznorazne študije po raznih ministrstvih, ki so same sebi namen.
Suvereno zavrnil namigovanja novinarke, da v Sloveniji ni krivosodja
Žnidaršičeva je namignila, da zdaj s strani SDS ne bo več očitkov o krivosodju oz. da ne bo težko motivirali volivce SDS glede na to, da se je zgodila oprostilna sodba [v zadevi Treta], prav tako je bil oproščen v zadevi Patria, kjer so bili nekateri v Avstriji zaradi istega primera obsojeni.
Černač ji je zelo dobro razložil razliko med politično farso Trenta in serijskim padanjem postopkov proti nedotalkljivim članom stranke levica – denimo Zoranu Jankoviću. Dejal je, da ni primerjave med sojenjem v Avstriji in sojenjem pri nas. Pri nas je bilo v zadevi Patria sojeno prvaku opozicije zato, da naj bi neznanega dne na neznanem kraju ob neznanem času prejel obljubo darila – torej ni bilo nobene kvalifikacije kaznivega dejanja.
Pri zadevi Kaligador pa nimamo le obljube darila, ampak imamo darilo, vredno približno 10.000 evrov za tri podaljšane vikende, znan kraj, znan čas, pa ne bo nobenega procesa. Izpostavil je, kako so bili razpisi obravnav v zadevi Trenta na rojstni dan Janeza Janše, na rojstni dan njegove žene, na obletnico poroke razpisani naroki, potem pa tudi dimenzioniran izrek sodbe na točno določen dan, da gre za politični proces, saj če nekdo nekaj kupi in to kasneje proda po višji ceni, pač ne more biti kaznivo dejanje.
Na izjavo Matjaža Hana, da verjame v pravno državo, je dejal, da bi bila v pravni državi njihova ministrica (Dominika Švarc Pipan), ki je podpisala pogodbo za Litijsko 51, ovadena s strani istega tožilca, ki je ovadil nekdanjega direktorja Imosa, češ da je podpisal 127.000 evrov vredno škodljivo pogodbo, kjer oškodovanja ni bilo, ker je bila potem ta nepremičnina, ta posest, velika hektar in pol, s hišno številko prodana za 140.000 evrov.
Daljšanje čakalnih vrst
Černač je obdelal tudi neuspehe vlade na področju zdravstva. Spomnil je, da je bila v prvem letu mandata te vlade sprejeta interventna zakonodaja, po kateri je Golobova koalicija namenila 131 dodatnih milijonov za skrajšanje čakalnih vrst. Rezultat: čakalne vrste so se podaljšale. Ob nastopu mandata te vlade je bilo brez osebnega zdravnika 131.000 oseb, danes jih je 149.818. Posledica: urgence so preobremenjene. Zdravstvena blagajna je v tem mandatu narasla za približno milijardo in pol, dostopnost do storitev pa se je poslabšala. Torej ta vlada nečesa ne dela prav, je rekel Černač in izpostavil dejanski problem.
To pa je, da javne ustanove od zavoda za zdravstveno zavarovanje ne dobijo dovolj sredstev, da bi lahko opravile več posegov. Tega pa zakon, ki je bil pred kratkim sprejet, ne rešuje.
V zdravstvu dela 7127 zdravnikov, od tega 6940 v javnem zdravstvu, 187 je zasebnikov. Černač se sprašuje, kaj bo rešil zakon, ki razmejuje javno od zasebnega. Popolnoma ničesar. Dostopnost do storitev se za ljudi ne bo popolnoma nič izboljšala.
I. K.