Češka nas ne prehiteva le ekonomsko, ampak tudi na področju energetike. Država, ki je izkoreninila leve stranke v parlamentu, je postala pravi “centralnoevropski tiger”. Na razpisu za novo jedrsko elektrarno je zmagal korejski konglomerat KHNP, ki je tako premagal ameriške tekmece. Gradnja se bo začela leta 2029, končala pa leta 2036, torej bo trajala sedem let.
Razpis za novo jedrsko energijo je bil prvotno namenjen zavezujoči ponudbi za eno novo jedrsko elektrarno v Dukovanyju in nezavezujočim ponudbam za do tri dodatne – še eno v Dukovanyju in dve v Temelínu. Februarja je češka vlada objavila, da spreminja razpis v zavezujoče ponudbe za do štiri nove elektrarne, pri čemer je navedla prihranke pri stroških na enoto, če jih ne bi nabavila za vsako enoto posebej. Tretji ponudnik Westinghouse je odstopil od razpisa.
Francoska družba EDF je predlagala reaktor EPR1200, korejski KHNP pa svojega APR1000. Obe podjetji sta poudarili svoje dogovore s češkimi dobavitelji o lokalizaciji dela, če bi bili izbrani kot prednostni ponudnik.
Češki premier Petr Fiala je odločitev sporočil na tiskovni konferenci in na Facebooku objavil sporočilo: “Pogodbena pogajanja se bodo začela s korejskim podjetjem KHNP, ki je na podlagi ocene strokovnjakov ponudilo boljše pogoje v večini ocenjevanj po merilih, in sicer vključno s ceno.”
Ocenjeni stroški novih enot
Ocenjevanje je vodila ekipa Elektrárna Dukovany II z 206 ocenjevalci in strokovnjaki, in sicer ne samo iz EDUII, ampak tudi iz skupine ČEZ in drugih svetovalnih podjetij, ki so ocenjevala ponudbe.
Na splošno je dokumentacija, povezana s ponudbami, obsegala približno 200.000 strani različnih dokumentov, čas, porabljen za ocenjevanje ponudb, pa je dosegel približno 900 delovnih mesecev. Naročnik je posameznim vlagateljem poslal približno 2700 vprašanj in na vsa prejel odgovore.
Češka vlada je sporočila, da so ponudbi primerjali na podlagi različnih meril, med katerimi je bila tudi cena na proizvedeno megavatno uro. Če bi sklenili pogodbo za dve enoti, bi ponudba KHNP znašala približno 200 milijard CZK na enoto (8,6 milijarde USD).
KHNP: “Prepoznali so našo odličnost”
V izjavi, izdani v mediju World Nuclear News, je izvršni direktor KHNP Jooho Whang dejal: “Menim, da je glavni razlog, zakaj je češka vlada izbrala KHNP kot prednostnega ponudnika, ta, da so prepoznali odličnost KHNP pri vodenju projektov in gradbenih zmogljivostih, ki so bile dokazane z gradnjo 36 korejskih jedrskih reaktorjev doma in v tujini. Cilj KHNP je utrditi 100-letno prijateljstvo med Češko in Korejo z izgradnjo jedrske elektrarne APR1000, prihajajoča pogajanja z lastnikom projekta za zagotovitev, da bo reaktor APR1000 zgrajen v državi.”
Fiala: “Pomemben zagon za razvoj češkega gospodarstva”
Fiala je na tiskovni konferenci povedal: “Naš cilj je bil najti rešitev, ki bo ekonomsko racionalna in bo zagotavljala dovolj energije po sprejemljivi ceni. Ponudba korejskega podjetja KHNP ustreza tem parametrom. Hkrati bo prinesla pomemben zagon za razvoj češkega gospodarstva zahvaljujoč vključevanju češke industrije v obsegu približno 60 %.”
Minister za industrijo in trgovino Jozef Síkela je dejal, da je “očitno, da je prednostni ponudnik ponudil boljšo ceno in zanesljivejše jamstvo za nadzor stroškov ter časovni načrt celotnega projekta”, in dodal, “da jedrska energija zdaj zagotavlja več kot tretjino češke porabe električne energije, v prihodnje pa naj bi bila okoli polovična, zato je za Češko nujno potrebna varianta gradnje dveh blokov na eni lokaciji”. To naj bi omogočilo znatno znižanje stroškov za približno 20 % na blok in možnost izgradnje še dveh blokov, ki bi ključno vplivala na razvoj češke energetike.
Češka republika trenutno pridobiva približno eno tretjino svoje električne energije iz štirih enot VVER-440 v Dukovanyju, ki so začele delovati med letoma 1985 in 1987, in dveh enot VVER-1000, ki delujeta v Temelínu, ki sta začeli obratovati v letih 2000 in 2002.
Podpis pogodbe leta 2025, začetek obratovanja leta 2038
Vlada je dejala, da je njen cilj do konca tega leta dokončati pogodbe in jih podpisati do konca marca 2025. Cilj za testno obratovanje prve nove enote je leto 2036, komercialno obratovanje naj bi trajalo do leta 2038.
Globalna jedrska renesansa
Jedrska energija se na svetovnem nivoju vrača kot način boja proti podnebnim spremembam. Po antijedrski propagandi od nesreče v Fukušimi se je zdaj zgodil popoln preobrat. Svet se vedno bolj zaveda koristi jedrske energije.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal paket financiranja v višini milijarde evrov v podporo malim jedrskim reaktorjem, poleg tega pa se zavzema za izgradnjo štirinajstih reaktorjev nove generacije.
Novoizvoljeni južnokorejski predsednik Yoon Sukyeol se trudi, da bi jedrska energija predstavljala 30 % vsebin celotne proizvodnje električne energije, kar je obrat od politike prejšnjega predsednika.
Japonska, domovina jedrske nesreče v Fukušimi leta 2011, je nedavno znova zagnala jedrske zmogljivosti. Kitajska namerava v naslednjih 15-ih letih zgraditi več jedrskih reaktorjev (skupaj 150), kot jih je preostali svet skupaj zgradil v zadnjih 35-ih letih.
Spreminja se tudi javno dojemanje, in sicer tako po svetu kot pri nas. Leta 2018 je le 37 demokratov v ZDA podpiralo jedrsko energijo, zdaj pa jih je 60, kot je poročal Morgan Stanley.
Jedrska energija je zelena
Jedrska energija je končno dobila mednarodno veljavo med konferenco ZN o podnebnih spremembah v Glasgowu in – kar je morda najpomembnejše – Evropska komisija je razsodila, da se jedrska energija lahko vključi v taksonomijo EU kot “zelena” trajnostna dejavnost. To lahko poveča financiranje projektov za jedrsko energijo.
V tem času se je zgodil osupljiv preobrat mnogih evropskih vlad v odnosu do jedrske energije, saj znova proučujejo svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv. Velika Britanija je razveljavila načrte za zaprtje svojih jedrskih elektrarn do leta 2030, Belgija, ki je decembra 2021 potrdila načrte za zaprtje vseh jedrskih reaktorjev do leta 2025, je podobno obrnila smer in se odločila podaljšati življenjsko dobo svojih jedrskih reaktorjev za dodatnih deset let. Kaj pa se dogaja pri nas?
Kaj pa mi?
Jedrska energija obljublja energetsko neodvisnost, a to bi škodovalo “biznisu” s sončnimi paneli, zato idejo o NEK2 (drugi blok jedrske elektrarne) stalno sabotirajo.
Golobova vlada zavlačuje gradnjo NEK2. Robert Golob položaj predsednika vlade očitno vidi predvsem kot začasno funkcijo, ki mu bo pomagala pri zasebni “poslovni” prodaji sončnih panelov, s katero je intimno povezan.
Za to je seveda najprej treba zrušiti okrnjen predlog o gradnji novega bloka nuklearne elektrarne. Kot sredstvo za dosego tega cilja je prek svojega ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra rekrutiral družboslovno uradnico Tino Seršen – oba sta zelo pomanjkljivo poučena o energetiki, sta pa bolj “načitana” o tem, kako je treba uničiti potrošništvo in kapitalizem.
Spomnimo se videoposnetka “best of izjav” dotične gospe, kjer povzdiguje glas nad sogovorniki, ki skušajo predstaviti številke, in jim celo grozi z odvzemom subvencij. Tako je namreč državna sekretarka grozila zbranim gospodarstvenikom, ko so ji povedali, da njeni argumenti proti nuklearki ne držijo. Video je presunljiv.
Za tiste, ki ne marate nekega novinarja, ki je to postal ali ga blokirate, ali on blokira vas, evo posnetek največjih dosežkov sekretarke Seršenove, ker to je za v anale zgodovine, res. cc @Centrifuzija pic.twitter.com/6gWiHyS03E
— xmp125a (@xmp125a) May 24, 2023
Poleg koleričnih izpadov je bilo jasno, da niti sama ne razume, o čem govori, in namesto tega kompenzira z govorjenjem na pamet oz. tistim, kar so ji povedali profesorji na FDV ali pa kar podnebni aktivisti.
Medtem ko leva vlada, vključno z levičarskimi aktivisti, vpije o podnebnih spremembah in nas želi prepričati, da je dobro ostati odvisen od nezanesljivih virov energije, se njeni predstavniki prevažajo z zasebnimi letali – ne razkrijejo prednosti jedrske energije. Ta je namreč “brezogljična”, zanesljivejša od drugih obnovljivih virov energije in ima dobre rezultate na ravni varnosti, in sicer primerljive s sončno in vetrno energijo.
Opaziti je torej mogoče, da Češka svojo prihodnost stavi na jedrsko energijo, Slovenija pa na sonce in premierjevo “biznisiranje” s “fotovoltaičnimi” paneli.
Tako kot vetrna in sončna energija tudi jedrska energija ne proizvaja neposrednih emisij ogljika ali toplogrednih plinov. Pravzaprav ima jedrska energija nižje emisije toplogrednih plinov kot sončna energija in veter, če ne vključujemo le neposrednih, ampak posredne emisije v njenem življenjskem krogu.
Jedrska energija zagotavlja zanesljivost, ki jo obnovljivi viri, kot so sončna, vetrna in vodna energija, ne morejo doseči zaradi svoje odvisnosti od vremenskih razmer in sezonskih ciklov. Čeprav se baterijska tehnologija izboljšuje, sonce in veter nista zanesljiva vira energije za konstantno oskrbo. Jedrska energija lahko neprekinjeno zagotavlja elektriko 24 ur dnevno in 7 dni tedensko, in sicer s faktorjem zmogljivosti 92, kar je bistveno več kot pri sončni energiji (faktor zmogljivosti 25), vetrni energiji (faktor zmogljivosti 35) in zemeljskem plinu (faktor zmogljivosti 57). Poleg tega jedrske elektrarne potrebujejo veliko manj prostora kot sončne ali vetrne elektrarne, kot piše Morgan Stanley.
Čeprav je jedrska energija brez ogljika in je učinkovita pri dekarbonizaciji, njen delež v svetovni energetski mešanici od osemdesetih let dlje ostaja večinoma nespremenjen. Glavni razlog za to je napačna predstava o varnosti jedrske energije, ki jo podžigajo nesreče, kot sta Černobil in Fukušima. Kljub temu je jedrska energija eden od najvarnejših virov energije v navezavi na smrtnost na enoto proizvedene energije, saj ima nižjo stopnjo smrtnosti kot premog, nafta in zemeljski plin.
I. K.