Kako to, da ima Češka že dve desetletji zapored najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU? Trg dela je takšen, kot če gospodarske krize sploh ne bi bilo, številke v Sloveniji pa so bistveno višje. O tem, ali se je Slovenija temu sploh sposobna približati, smo govorili z dr. Anžetom Burgerjem, ki pravi, da je največje slovensko zlo korporativno upravljanje podjetij in da Slovenija potrebuje privatizacijo ter konkurenčnost na trgu, ne pa vpletanja politike.
Češka ima v EU najnižjo stopnjo brezposelnosti. Po metodologiji statističnega urada Eurostat je bilo avgusta na Češkem brez dela 2,9 odstotka za delo sposobnih prebivalcev, medtem ko je takratno avgustovsko evropsko povprečje dosegalo 7,6 odstotka. “Trg dela je spet na ravni kot pred gospodarsko krizo,” je povedala generalna direktorica statističnega urada Katerina Sadilkova in dodala, da pričakujejo, da se bo stopnja brezposelnosti še dodatno znižala ali pa bo ostala nespremenjena.
Konec tretjega četrtletja se je stopnja brezposelnosti na Češkem znižala na 3,8 odstotka. Do konca septembra se je število iskalcev zaposlitve na letni ravni zmanjšalo za 1,4 odstotka, na 284.915, Češka ima okoli 10,5 milijona prebivalcev. Ta številka je po maju 1998 najnižja, so danes sporočili s statističnega urada v Pragi.
Češko gospodarstvo v vzponu, v podjetjih celo primanjkuje delavcev
Po poročanju tiskovne agencije APA je nizko stopnjo brezposelnosti možno pripisati ugodnim razmeram v domačem gospodarstvu. Češko gospodarstvo je v vzponu, v podjetjih pa primanjkuje delavcev. Na zmanjšanje brezposelnosti so vplivali tudi ponoven zagon proizvodnje v podjetjih po poletnih dopustih, sezonska dela in turistična sezona, ki še traja. Zaradi pomanjkanja delavcev v nekaterih poklicih, predvsem v tehničnih, pričakujejo dodatno rast plač, ocenjujejo nekateri analitiki.
Na Češkem so za porast dela ugodnejše razmere
O tematiki smo se pogovarjali tudi z ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem in ga povprašali, kaj manjka Sloveniji. Z njim smo govorili o češkem trgu dela, ki si je opomogel po gospodarski krizi, in o dejavnikih, ki so pripomogli k tamkajšnji vedno manjši brezposelnosti. Večina jih poudarja, da so na Češkem za to “ugodnejše razmere” kot pri nas, pa vendar – zakaj jih pri nas ni? Kaj manjka Sloveniji, da bi se Češki vsaj približala?
Odprtost za investicije, upravljanje podjetij in nižji davki so tisto, kar manjka Sloveniji
Burger nam je odgovoril, da je velika prednost Češke predvsem v tem, da je bistveno bolj odprta za investicije, tudi neposredne. Na večjo zaposlenost imata velik vpliv kapital in boljši način upravljanja podjetij. Kot drugo je Češka vpletena v globalne verige vrednosti, kot so farmacija, elektrotehnika, avtomobilska industrija in podobno. “Tretja stvar, ki k temu pripomore, pa je nižja obdavčitev,” je dejal.
Razlogi za zaostalost Slovenije izhajajo že iz časa komunizma
Primerjava Ljubljane s Prago je na mestu, saj je Češka v EU vstopila sočasno s Slovenijo, leta 2004. Že leta 2003 je po rasti BDP-ja prehitela Ljubljano, v času mandata Zorana Jankovića pa se je razlika še povečala. Medtem ko se Čehi lahko kosajo z zahodnimi evropskimi državami, čeprav jih je komunizem v preteklosti mnogo bolj uničil, velja za Slovenijo ravno nasprotno.
Naša Slovenija je bila do leta 1918 del avstro-ogrske monarhije in življenjski standard se ni bistveno razlikoval od življenjskega standarda drugih dežel omenjene monarhije. Zato pa je Slovenija od leta 1918 in do 1990 zaostala ter dosegala zgolj 35 odstotkov življenjskega standarda avstrijskih državljanov. Razlog za to je preprost: oni so živeli v kapitalizmu, mi pa smo se utopili v jugo povprečju ter v komunističnih in socialističnih vodah, iz katerih še danes nismo splavali, politična levica pa nam ta gospodarski model predstavlja kot nacionalni interes gospodarskih šampionov, prepreden s tajkuni iz Foruma 21.
A. L.