Anonimka s celjskega sodišča, ki je razburkala slovensko javnost, je namreč razkrila, da naj bi se sodni proces proti prvaku opozicije Janezu Janši zaključil z obsodbo dveh let in dveh mesecev pred prihajajočimi volitvami. Avtor anonimke trdi, da je sodba že praktično napisana in da so na celjskem sodišču potekale manipulacije znotraj sodnega sistema, ki naj bi vplivale na odločitev. Celjsko sodišče se zdaj brani s takšnimi bizarnostmi, da bodo počasi že skeptiki postali prepričani, da gre za pristen dokument, ki je po nerodnosti ušel v javnost.
Novinar Peter Jančič je o anonimki povprašal celjsko sodišče, ki mi je odgovorilo, da gre za ponaredek in da je morebiti za tekst odgovorna neznana oseba ali celo umetna inteligenca.
Takole se je glasil odgovor sodišča:
Pod odgovor je podpisan predsednik sodišča Darko Belak.
Na sodišču so še zapisali, da je nadaljevanje glavne obravnave dne 15. 4. 2025, tako da ta še ni zaključena, prav tako so napovedali, da se bodo na vsebino anonimke morebiti odzvali s podajo kazenske ovadbe ali na drug ustrezen način z imenom in priimkom omenjeni zaposleni na okrožnem in višjem sodišču v Celju.
Je tekst zapisala umetna inteligenca? Umetna inteligenca pravi, da ne.
Kot smo že poročali, je anonimka zapisana zelo podrobno in profesionalno, na način, ki je ekvivalenten pisanjem slovenskih sodišč, ki ga je pisal nekdo, ki se zelo dobro spozna tako na kazensko procesno pravo, pravne formalizme na splošno kot tudi na tehnično izrazoslovje sodnih odločb, ki se izdajajo v Sloveniji. V vsakem primeru gre za zelo izurjenega pravnega strokovnjaka, ki si je za tekst vzel ravno toliko časa, kot bi si ga morala vzeti sodnica Cvetka Posilović, za katero žvižgačka trdi, da je proces dobila namensko, ker jo “držijo” v drugih zadevah, in tudi, da naj bi ji sodbo pisali drugi, ona pa bi jo le izrekla.
Kaj pa sumi sodišča, da je tekst napisala umetna inteligenca? Ta je v zadnjih letih bliskovito napredovala, a še vedno ne dovolj, da bi pisala strokovne tekste – skoraj vsak laik spozna tekst, ki ga je napisala resnična oseba, in tekst, ki ga je sproducirala umetna inteligenca. Najboljši lakmusov papir za ugotavljanje pristnosti teksta pa je, ironično, da vprašamo umetno inteligenco samo. To smo tudi storili.
Dvema najbolj kompetentnima orodjema v industriji AI, ChatGPT podjetja OpenAI, in Grok, ki deluje znotraj omrežja X, smo poslali tekst domnevne sodbe in ju vprašali, ali gre za tekst, ki ga je spisala umetna inteligenca.
Tak je bil odgovor ChatGPT:
Tudi raba jezikovnih formulacij, kot so:
„na podlagi Lokacijske informacije št…“
„kar predstavlja razliko med kupnino…“
„območje pod posebnim varstvom na podlagi Zakona o Triglavskem narodnem parku…“
… kažejo na to, da gre za uradno pravno besedilo, ki ga običajno sestavijo ljudje – pravniki, tožilci ali preiskovalci.
Grok pa je tekst analiziral takole:
Takšni dokumenti so običajno napisani v formalnem pravnem jeziku, ki je značilen za sodne ali upravne postopke, in ne kažejo značilnosti besedil, ki jih generira umetna inteligenca (npr. generičnost, nenavadne fraze ali pomanjkanje specifičnih podrobnosti). Poleg tega je besedilo zelo kontekstualno in vsebuje natančne reference, ki so značilne za resnične pravne dokumente.
Zakaj sodišče obtožuje umetno inteligenco?
Seveda vsak pravnik, ki je tekst prebral, razume, da česa tako sofisticiranega umetna inteligenca še ne more sestaviti. To dobro vedo tudi zaradi tega, ker so podobne bližnjice po nam poznanih virih nekateri v pravosodju in odvetništvu želeli že uporabiti, pa jim ni uspelo. Umetna inteligenca je do danes sposobna sestaviti le kakšno enostavnejšo šablonsko odločbo upravne enote ali občine, zahtevnih pravnih tekstov pa še ne.
Zakaj torej sploh takšne obtožbe? Morda zato, ker se zavedajo, da je zelo jasno, da je tekst pisal poklicni pravnik in da druge razlage kot to, da je pisec nekdo, ki se intimno spozna na podrobnosti procesa, sploh nimajo. Besedilo je izjemno natančno, kot ugotavljata obe orodji umetne inteligence, vsebuje specifične referenčne številke, ki jih UI programi sami ne morejo generirati iz nič.
Več kot jasno je torej, da je domnevno sodbo pisal strokovnjak iz panoge, ki si je zanjo vzelo toliko časa, kot bi si jo vzel sodnik. Da se sodišče sklicuje na umetno inteligenco, še okrepi sumničavost, da sodišče v paniki nekaj skriva.
Vprašanje za sodišče
Okrožno sodišče v Celju smo vprašali, kako drugače si lahko razlagajo dejstvo, da je tekst z zelo specifičnimi referenčnimi številkami nastal, in kako odgovarjajo na analizo ChatGPT in Grok, ki sta tekst označila za človeškega, in ne izdelek umetne inteligence.
Kako bo reagirala javnost, če bo končna sodba na moč podobna tisti, ki se je že pojavila v anonimki? Vsekakor to ne bo imelo pozitivnega vpliva na zaupanje v slovensko pravosodje, ki že tako trpi za kritičnim nezaupanjem državljanov.
M. I.