Minister Aleksander Jevšek se je na včerajšnji novinarski konferenci pohvalil z uspešnim črpanjem evropskih kohezijskih sredstev iz programskega obdobja 2014–2022 in omenil izpeljanih “na stotine projektov”. Pri tem je pozabil omeniti delo prejšnje vlade, ki je po besedah nekdanjega ministra za kohezijo opravila večina potrebnega dela.
“Slovenija je v programskem obdobju od leta 2014 do leta 2020 izkoristila vsa razpoložljiva evropska kohezijska sredstva, namenjena ljudem, gospodarstvu in bolj enakomernemu regionalnemu razvoju. Konec letošnjega februarja so izplačila državnega proračuna predstavljala 103 odstotke pravic porabe v skupni vrednosti približno 3,45 milijarde evrov,”je povedal minister Jevšek.
Projekte podpisal in pripravil prejšnji minister
Kot že rečeno pa pri tem ni omenil, da trenutna garnitura na ministrstvu ni imela veliko pri tem uspehu. Tako je pred časom v pogovoru za Nova24TV dejal Zvone Černač: “Kar se tiče kohezijskih sredstev: mi smo to zgodbo zagnali in tudi, če bi po našem odhodu z ministrstva prevzel vajeti “bicikl”, bi to “kohezijo” realiziral 100-odstotno. Pred mojim odhodom je bilo podpisanih za pol milijarde več operacij, kot je na voljo sredstev, ravno zaradi tega, ker se je računalo, da nekatera od teh ne bodo izvedena. Odprlo se je številne rezerve, tudi če bi hipotetično vse realizirali, ne bi bilo nič narobe, bi pač zagotovili sredstva iz državnega proračuna, ker je šlo za projekte, ki so bili dobri za ljudi.”
Gladek: Preveč za mehke vsebine, premalo za infrastrukturo
O uspešnosti črpanja evropskih sredstev smo spregovorili s poslancem SDS Radom Gladkom, ki je tako kot Černač opozoril na delo, ki ga je opravila prejšnja vlada. “O uspešnosti te vlade ne poslušamo zgolj na tem področju, pri čemer ne gre za njihove nove projekte, temveč za projekte prejšnjih vlad,” pove Gladek.
Povprašamo pa ga tudi o črpanju kohezijskih sredstev v finančni perspektivi 2021–2027. Minister Jevšek se je namreč pohvalil s podatkom, da so zaenkrat izdali za 334 milijonov evrov o podpori, kar znaša približno 10 odstotkov razpoložljivih evropskih kohezijskih sredstev. “Navedenih 10 odstotkov ni posebej merodajen podatek. Pomembneje je, kakšne projekte imaš pripravljene, koliko projektov imaš pripravljenih in v kakšnem obdobju jih nameravaš realizirati,” je prepričan poslanec.
Opozarja, da se v Sloveniji preveč evropskih sredstev troši za t. i. mehke vsebine, kljub velikim potrebam po razvoju infrastrukture.
Evropska sredstva za gradbene barone
Bolj problematično je črpanje sredstev iz sklada iz okrevanje in odpornost. “Obstaja bojazen, da se bo del denarja, ki je namenjen obnovi po poplavah, dal v projekte, ki z odpravljanjem škode po poplavah nimajo neposredne povezave. Zelo neuspešni pa so tudi pri infrastrukturnih projektih na področju zdravstva,” je zaključil.
Ž. K.