“Mislim, da bo zakon za ustavno presojo. Praktična posledica pa bo sledeča: Čakalne dobe bodo še daljše, in ker bodo ljudje nedopustno dolgo čakali, se jim bo vklopila pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – če za nek poseg ali preiskavo prekomerno dolgo čakajo, ga lahko opravijo v tujini, ZZZS pa jim mora strošek poravnati,” je opozorila zdravnica Alenka Forte. “Ločevanje med zasebnim in javnim je absolutno nepomemben faktor v sistemu. Za mene kot pacienta je vseeno, čigavi so zidovi, pomembno je le, da dobim kvalitetno oskrbo,” pa meni infektolog Federico Potočnik.
Vlada je po poročanju medijev sprejela predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta naj bi ostro razmejil javno in zasebno zdravstvo, je zadevo komentiral minister Matej Arčon. Prepričan je, da bi zakon dolgoročno uredil slovensko zdravstvo. Javnim zdravstvenim delavcem ne bo dovoljeno delo pri popolnih zasebnikih, bo pa mogoče obratno.
Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je prepričana, da je zakon ključnega pomena. Novela po njenem spodbuja zaposlene, da bodo več delali in ostajali v matičnih ustanovah. Za dodatno delo bodo lahko plačani preko podjemne, davčno razbremenjene pogodbe. Zakon naj bi bil tudi bolj pregleden. Prav tako naj bi z njim izboljšali učinkovitost in poštenost zdravstvenega sistema.
Komentar vidne članice SDS in zdravnice Alenke Forte:
“Novela je predvsem protiustavna, ker krši dva člena ustave. Prosta gospodarska pobuda v Sloveniji velja in je ustavna kategorija. Novela krši ustavo, krši pravno-delovno zakonodajo, saj lahko vsaka oseba v prostem času počne, kar želi. Pri zdravstvenih poklicih pa bi naredili neko izjemo. Univerzitetni profesorji, pravniki, arhitekti, kdorkoli ima pravico do popoldanskega s.p.-ja. Konkurenčnostna klavzula mora biti zapisana v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa danes zaposleni takšnih pogodb nimajo. Ni mi znano, da bi v zdravstvu že obstajale konkurenčne klavzule. Pri tem pa je pomembno, da gre za vzajemni dogovor, ne da močnejši pritiska na šibkejšega.
Mislim, da bo zakon za ustavno presojo. Praktična posledica pa bo sledeča: Slovenija je kadrovsko podhranjena, in če zdravnik popoldne namesto tenisa in igranja golfa opravlja samoplačniške preglede, s tem prav nič ne krši svoje dopoldanske obveznosti – jaz v tem ne vidim nobenega problema. Kajti za zdravnika, ki je na svojem delovnem mestu opravil vse, kar mora, je vseeno, kaj v svojem prostem času počne. Gre za kršenje osnovnih človekovih pravic. Res pa je, da je treba razmere v javnih zdravstvenih zavodih ustrezno urediti in jih plačati, urediti pogoje dela itd. Zato tudi stavka traja že toliko časa. To pa ne bo šlo … da bi država politično regulirala zdravstvo. Ni mogoče izvzeti ene poklicne skupine in je tako “bičati”. Poglejte, kje vse v prostem času dela univerzitetni profesor Rajko Pirnat, pa ga nihče ne omejuje.
Poznam arhitekte, prevajalce, profesorje, ki dopoldne učijo na gimnaziji, popoldne pa na Delavski univerzi. Bodo sedaj vse to ustavili? To je grobo poseganje v pravice in svoboščine posameznika. Na drugi strani pa imamo veliko ljudi, ki bi iz svojega žepa to lahko plačali, da bi prišli do usluge, in ne želijo biti v čakalni vrsti. Čakalne dobe bodo še daljše, in ker bodo ljudje nedopustno dolgo čakali, se jim bo vklopila pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – če za nek poseg ali preiskavo prekomerno dolgo čakajo, ga lahko opravijo v tujini, ZZZS pa jim mora strošek poravnati. Tako bi slovensko zdravstvo plačevalo storitve, ki so opravljene v tujini, zdravnikom v bližini pa to ne bi bilo povrnjeno. In če takšna vlada s svojo vizijo razvoja družbe resnično dobi še en mandat, bomo druga Venezuela na evropskem kontinentu.
V SDS smo prepričani, da je potrebno ustrezno nagrajevanje in vzpostavitev reda v zdravstvenih institucijah. Direktor je odgovoren, mora pa biti zakonodaja spremenjena tako, da je avtonomen pri svojih odločitvah, in da lahko nagrajuje za opravljeno delo. Prav tako mora imeti možnost dodelitve dela, da so ljudje polno obremenjeni v polnem delovnem času, prosti čas pa je stvar svobode, ki jo ima vsak posameznik, in takrat lahko počne, karkoli želi. In poseganje na mikronivo ni dobro. Torej: prosta gospodarska pobuda, red in ustrezna pravno-delovna zakonodaja, ustrezna pooblastila in kompetence vodstvenih kadrov, pa tudi odgovornost. Treba je spremeniti tudi zakon o zavodih, plačni sistem, razmerja med zdravstvenimi poklici pa na novo vzpostaviti. In vsi, ki imajo licenco, naj delajo! Hitro se bo pokazalo, da slovensko zdravstvo zmore več kot trenutno pokaže!”
Komentar zdravnika infektologa Federica Potočnika:
“Mandat Golobove vlade lahko označimo za črno obdobje slovenskega zdravstva. Še nikoli se ni v zgodovini samostojne države zgodilo, da bi oblast načrtno rušila tako bistven sistem, kot je zdravstvo. Ministrica je pred časom dejala, da bo ob teh spremembah sistem “zanihal”, Matej Arčon pa priznal, da bo na kratek rok “komu povzročil bolečine”. Po domače povedano: slabše bo – za vas. Bolelo bo – vas. Slabše za vas, ne pa za njih, ker so si zase izborili nekaj izjem. Ločevanje med zasebnim in javnim je absolutno nepomemben faktor v sistemu. Za mene kot pacienta je vseeno, čigavi so zidovi, pomembno je le, da dobim kvalitetno oskrbo. Ampak vlada je ljudi nategnila in prepričala, da če bodo vladajoči imeli 100% kontrolo nad sistemom, bo boljše. Če pozorno preberete ta predlog, boste videli, da ta gora prepovedi ne bo veljala za t. i. “vrhunski kader”, ki bo lahko delal pri zasebnikih in v javnem hkrati. Tukaj gre za biznisiranje posameznih starejših zdravnikov oz. profesorjev, ki so zaradi svojega vpliva dosegli, da za njih pravila ne veljajo, veljajo pa za vse ostale zdravstvene delavce, ki teh vez in poznanstev nimajo.
Še več, vrhunski VIP-ovci so s tem dosegli, da bo zaradi prepovedi dela vsem ostalim toliko manj konkurence, da bodo sami imeli pri zasebnikih več dela in posledično še več denarja. Vlada nas s tem potiska pet korakov bolj globoko v smeri Sovjetske zveze: vse več prepovedi za nas, rajo, in nekaj izjem za posvečene, ker saj smo vsi enaki, ampak eni so bolj enaki kot drugi. Več prepovedi in omejitev pa za vas, dragi sedanji ali bodoči pacient, pa pomeni, da boste imeli manjšo izbiro, kje se boste zdravili. Zdravili se boste lahko zgolj v javnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, s kadrom, ki je tam, ker ne more drugam. Obravnave bodo zagotovo boljše, lepše in sijoče, ker so zaposleni tam zaradi pritiska oblasti in ne več zaradi veselja do poklica, medtem ko bodo čisti zasebniki rezervirani za elito, ki se bo zdravila z “vrhunskimi” kadri in zato plačala s protiuslugami ali z denarjem, ki ga izčrpavajo iz sistema; ta vrhunski podvig je pravo nevidno delo.
Zakon o zdravstveni dejavnosti bo še bolj poslabšal dostopnost, zmanjšal angažma zaposlenih in še koga porinil čez mejo. Čeprav največ škode bo, ko bomo zdravstveni delavci delali le toliko, kot je zakonsko določeno, in ne več 250 ali 300 ur mesečno. Že zdaj so pogoji v bolnišnicah na meji varnosti, saj ponekod zmanjka kadra za cele stroke. Si predstavljate dežurstvo brez radiologa? Brez kirurga? Brez intenzivista? V to smer gremo, ponekod smo že tam. Zaradi vašega zdravja mi nismo toliko popuščali, kot bi lahko, ker niste krivi za neumnosti te vlade. Ampak smo vsi preveč tiho – ja, tudi vi, ki to berete – ker se vlada ne namerava ustaviti, dokler ne podjarmi vse podsisteme naše države. In takrat tudi naš maksimalni angažma ne bo pomagal. Navaditi se bo treba na slabši standard zdravljenja, več čakanja, na več zapletov in večjo smrtnost. Pred dnevi so se zgražali nad “afero”, da so v smeteh celjske bolnišnice našli neke stare izvide z zaupnimi podatki o pacientih. Joj, veste, kako bi bil jaz srečen, če bi bil to naš največji problem.”
Domen Mezeg