Kje so bili dežurni kritiki, ko je Accetto krojil program politične stranke in “depolitiziral” RTV?

Datum:

Danes od ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča predsednica DZ zahteva odstop, čeprav je v zvezi z opravljanjem popoldanske dejavnosti, ki so mu jo očitali v Mladini, pojasnil, da je bilo vse skladno z zakonom. A spomnimo na leto 2018, ko je ustavni sodnik Matej Accetto (dokazano) lagal, nato pa nekaj let kasneje očitno sodeloval pri aktivistični akciji “depolitizacije” RTVS.

Kako naj imamo zaupanje v takšno ustavno sodišče?” je med drugim na X zapisal nekdanji predsednik Slovenske demokratske mladine Dominik Štrakl. Njegov zapis je bil komentar na dvojna merila političnega vrha in medijev – medtem ko se danes izvaja pogrom nad ustavnim sodnikom ddr. Klemnom Jakličem, ki je deloval zakonito, namreč nihče ne omenja škandala pred nekaj leti, ko je ustavni sodnik Matej Accetto dejansko lagal.

“Danes celotna levica napada ustavnega sodnika ddr. Jakliča, ker je opravljal dejavnosti, ki mu jih dovoljuje zakon o ustavnem sodišču (dejavnost visokošolskega izobraževanja), kar sploh ni sporno, in ga poziva k odstopu, po drugi strani pa so tiho, ko takrat še podpredsednik ustavnega sodišča in sedaj celo predsednik Matej Accetto leta 2018 pomaga pisati program za svoje politične kolege iz SMC in po vrhu vsega o tem še laže svojim kolegom sodnikom, strankam v postopku in javnosti,” je bil kritičen Štrakl.

Dominik Štrakl je predsednik Slovenske demokratske mladine.

Accetto je bil vpleten v program Stranke modernega centra (SMC) pred parlamentarnimi volitvami leta 2014. Kljub temu, da je bil ustavni sodnik, bi se moral v primerih, kjer je bila SMC aktivno vpletena, izločiti iz senata. Vili Kovačič ga je dvakrat poskušal izločiti iz postopkov, ki jih je vložil na ustavno sodišče. Accetto je trdil, da ni sodeloval pri pisanju predvolilnega programa stranke, vendar je izmenjava elektronskih sporočil razkrila njegovo aktivno vpletenost pri oblikovanju programa zunanje politike in vlogi EU v slovenski zunanji politiki.

Obrazložitev sodbe ustavnega sodišča, kjer piše, da Acceto ni sodeloval kot pisec volilnega programa SMC. (Vir: Požareport)

Tudi pri odločanju o ustavnosti zakona o tujcih se Acceto ni izločil
Kmalu za tem se je Accetto znova znašel v navzkrižju interesov in v vrtincu lastnih laži pri glasovanju o presoji zakona o tujcih leta 2019. Urad varuha človekovih pravic je namreč na ustavnem sodišču izpodbijal t. i. sporni člen, s katerim bi Slovenija – ob razglasitvi kvazi izrednih razmer – zaprla mejo pred migranti in onemogočila podajanje prošenj za azil. Takrat je bil proti le en ustavni sodnik, medtem ko se Accetto (znova) ni izločil – nasprotno, glasoval je skladno z večino, s tem pa so nanj padli očitki, da je aktivno sodeloval pri rušenju tega zakona skupaj z Milanom Brglezom.

Obrazložitev sodbe ustavnega sodišča, kjer piše, da Acceto ni sodeloval kot pisec volilnega programa SMC. (Vir: Požareport)

Glede na razkritje je dejstvo, da se je Accetto že takrat v vlogi ustavnega sodnika počutil precej “udobno”, saj ga to, da se je ujel v navzkrižje interesov v treh zadevah, v katerih bi se moral izločiti, in s svojim delovanjem vplival na sodbo ustavnega sodišča, očitno niti malo ni zmotilo.

Levica je bila tiho tudi pri akciji “depolitizacije” RTV
Levica je tiho tudi, ko ta isti Matej Accetto v imenu Svobode skupaj s pomočjo komisarke za transparentnost Věre Jourove “depolitizira” RTVS, posledice tega pa poznamo: radikalna kadrovska čistka in popolni politični prevzem javne medijske hiše,” je nadaljeval Štrakl, ki je opozoril na očitna dvojna merila, ki so “očitno modus operandi levice, ki napada vse tiste, ki razmišljajo drugače. Torej, kako naj Slovenke in Slovenci zaupamo v institucijo ustavnega varstva, ki bi morala zagotavljati vtis nepristranskosti in poštenosti?” se sprašuje.

Podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová in predsednik ustavnega sodišča dr. Matej Accetto (Foto: Luka Dakskobler)

Pa je kdo od vladajočih po vsem tem pozival k odstopu Accetta? Seveda ne, a kar je po mnenju Štrakla najbolj zaskrbljujoče, je “nizka stopnja pluralnosti v medijskem prostoru v Sloveniji, kar je ključno za svobodno oblikovanje demokratične volje,” prepričan pa je, da bo treba za dosego enakopravnosti, enakih pravic in možnosti v Sloveniji še veliko storiti.

Tanja Brkić

Sorodno

Zadnji prispevki

Čeferin odloča kar o dveh zadevah, kjer bi moral biti izločen

"Z začudenjem smo ugotovili, da je Ustavno sodišče RS...

[Video] Španija: Afriški migrant zažgal katoliško cerkev

"Napadi na kristjane se nadaljujejo. Afriški migrant je ravnokar...

Svoboda političnih čistk v medijih

Ob svetovnem dnevu svobode tiska, ki je bil včeraj,...

Romana Tomc ob dnevu svobode medijev: “Za leve piškotki, za desne kazni”

Evropska poslanka Romana Tomc je ob dnevu svobode medijev...