V koalicijskih vrstah obstaja huda bojazen, da bi parlamentarna preiskovalna komisija o spornih poslih Gen-I, financiranju stranke Gibanje Svoboda in povsem osebnih poslov premierja (Star Solar!), razkrila za vlado uničujoče informacije. Da bi ustanovitev komisije preprečili, so pripravljeni pohoditi tudi poslovnik državnega zbora in demokratični red države. To vnovič dokazuje tudi današnje glasovanje v državnem zboru.
45 poslancev je namreč glasovalo proti vključitvi točke o zahtevi državnega sveta za odreditev parlamentarne preiskave glede podjetij Gen-i, Star Solar in financiranja stranke Gibanje Svoboda. Za ustanovitev komisije je glasovalo zgolj 28 poslancev.
V SDS so prepričani, da gre za nov primer nespoštovanja zakonodaje, saj bi morala predsednica državnega zbora točko uvrstiti na dnevni red že pred časom. “Z zelo votlim izgovorom se preprečuje ali zavlačuje ustanovitev parlamentarne komisije, ki koaliciji ni všeč. S tem – v tem primeru gre za predsednico državnega zbora – neposredno kršijo pooblastila, ki jih imajo. Menim, da gre tudi za kazensko odgovornost,” je prejšnji teden komentiral Janez Janša.
Danes se je zgodba nadaljevala. SDS je na začetku seje predlagala razširitev dnevnega reda seje, ki pa so ga koalicijski poslanci zavrnili s 45 glasovi proti.
Več kot mesec dni od sklepa Državnega sveta RS
Državni svet je že 20. marca izglasoval zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije. Komisija bi preiskovala sume finančnega izčrpavanja Gen-I, Golobov posel Star Solar, katerega 100-odstotni lastnik je vse od razveze z nekdanjo ženo. Podjetje posluje skoraj izključno z državno družbo Borzen, na katero posredno vpliva, s tem pa tudi na prihodke svoje zasebne družbe. Preiskovalna komisija bi tudi preiskovala, kako se je pred volitvami financiralo Gibanje Svoboda.
Sledilo je zavlačevanje s pomočjo zakonodajno-pravne službe. Predsednica državnega zbora je namreč zahtevo po preiskovalni komisiji posredovala zakonodajno-pravni službi DZ, ki pa je ugotovila, da ravnanje zasebnih gospodarskih družb (Gen-I) ni v pristojnosti državnega zbora. Podobnih pomislekov pa niso imeli, ko je koalicija ustanovila preiskovalno komisijo za pregon opozicijskih medijev in opozicije kot take. Da je bil prav to namen, je povedala nekdanja predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek, ki pa jo je stranka pred tem izključila iz svojih vrst.
Urška Klakočar Zupančič pa je v parlamentarno proceduro vložila tudi predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi. Če bi bil zakon sprejet, bi morala vsaka preiskovalna komisija prestati še preizkus na ustavnem sodišču. Javno trdi, da sicer predlog novele ni na noben način povezan s spornimi posli njenega strankarskega šefa, temveč z Evropsko komisijo. Trenutno še ni jasno, ali bi lahko novela zakona v primeru sprejetja, vplivala na zahtevo po preiskovalni komisiji.
Ž. K.