“Vlada je sprejela sklep brez vednosti lokalne skupnosti. Vemo pa tudi, da se je urad vlade pogovarjal z določenimi občinami, ki so lahko svoja vprašanja oziroma razloge proti v tistih občinah tudi argumentirali. Mi te možnosti nismo imeli,” je o peticiji proti postavitvi azilnega doma v Središču ob Dravi na 9. nujni seji v državnem zboru dejal tamkajšnji župan Toni Jelovica.
Danes je v državnem zboru od 14. ure dalje potekala 9. nujna seja komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Komisijo je vodil poslanec SDS Jože Tanko. Obravnavali so peticijo proti postavitvi azilnega doma na območju mejnega prehoda Središče ob Dravi. Na sejo so bili vabljeni: Toni Jelovica, župan občine Središča ob Dravi, Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož, Mirko Cvetko, župan občine sv. Tomaž, Ivan Molan, župan občine Brežice, nekdanji župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, občinska svetnica Središča ob Dravi Mirjana Panič, Urad predsednika RS, Vlada RS, ministrstvo za notranje zadeve, Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, generalna policijska uprava, varuh človekovih pravic in državno tožilstvo.
Od vabljenih se je opravičilo vrhovno državno tožilstvo. Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti je 20. marca prejela peticijo Središča ob Dravi, občine Ormož in občine sv. Tomaž proti postavitvi azilnega doma na območju mejnega prehoda Središče ob Dravi. V peticiji, ki so jo podpisali župani treh občin, so uvodoma zapisali, da se z vloženo peticijo na podlagi sprejetih sklepov občinskih svetov vseh občin pritožujejo zoper sklep, ki ga je na svoji tretji redni seji sprejela vlada. Omenjeni sklep predvideva postavitev azilnega doma na območju bivših mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. V peticiji je po navedbah Tanka podrobno razloženo, zakaj postavitvi azilnega doma v treh občinah nasprotujejo. Jelovica: “S sklepom smo bili seznanjeni po sprejetju sklepov.”
Prisilna migracija vpliva na občutek varnosti ljudi
“Vlada je sprejela sklep brez vednosti lokalne skupnosti. Vemo pa tudi, da se je urad vlade pogovarjal z določenimi občinami, ki so lahko svoja vprašanja oziroma razloge proti v tistih občinah tudi argumentirali. Mi te možnosti nismo imeli.” Omenjeni župani so izrazili skrb zaradi kršitev njihovih ustavnih pravic. Med drugim gre tudi za kršenje pravice do vplivanja na življenje v omenjenih občinah. Ob tem se postavlja tudi vprašanje verodostojnosti in legitimnosti procesov v državi. Jelovica: “Karkoli se dogaja v državi, imamo kot državljani in občani pravico, da soodločamo.” Prav tako imajo pravico do varstva zasebnega in družinskega življenja, postavitev azilnega doma pa lahko močno poseže v ti dve pravici. Prisilna migracija velikega števila ljudi lahko resno vpliva na njihovo življenje ter odvzame občutek varnosti in stabilnosti v njihovi skupnosti.
Ravno tako je sama lokacija potencialnega azilnega doma povsem neprimerna, saj je v neposredni bližini mejnega prehoda, ob lokalni cesti, objekt pa po prostorskem načrtu ni opredeljen za začasno bivanje. Župan je prepričan, da ne gre za “višjo silo”, kot je vojna, in da je potrebno spoštovati ustavne pravice, do katerih je upravičena lokalna skupnost. Občani imajo pravico soodločati o svoji usodi. Poudaril je, da se borijo za razvoj svojega kraja, ki leži na vzhodu države, medtem ko je zahod neprimerno bolj razvit. Ravnanje vlade bi zato lahko predstavljalo tudi kršitev načela demokratičnih pravic. Zaskrbljen je, ne le kot župan, marveč tudi kot starš.
Postavitev bi poleg varnosti vplivala tudi na socialo in ekonomsko stabilnost v njihovem prostoru. Spomnil je še, da v času delovanja Schengena ni bilo ilegalnih prehodov meje. Odkar pa se je le-ta prestavil na južno mejo, so se razmere spremenile; torej Schengen ne deluje. Če bi deloval, potem tudi azilni domovi ne bi bili potrebni. Poudaril je še, da bi vrednost nepremičnin zaradi azilnega doma upadla, saj bi odgnali investitorje, kar bi posledično zmanjšalo priložnosti za mlade, ki odhajajo. Vrbnjak pa je spomnil, da je bilo v enem tednu zbranih kar 3.500 podpisov in da so jih k ukrepanji pozvali tudi občani, kar kaže na veliko nestrinjanje lokalne skupnosti. Poudaril je, da so se svetniki vseh političnih barv strinjali, da se azilnega doma ne postavi.
Vrbnjak: “Ne gremo se političnih igric, kot nam je bilo očitano v nekaterih medijih oziroma kot nam očitajo v DZ. Gre za voljo ljudi, da se azilnega doma na tem mestu ne postavlja.” Spomnil je, da so se občani leta 1991 borili za svobodno Republiko Slovenijo in pravice svobodne države. Spomnil je na raziskavo Ninamedie, da se dobra tretjina Logatčanov zaradi tamkajšnjega azilnega doma ne počuti varno. Vlado je v imenu vseh treh županov in občanov pozval, da sklep prekliče in da se začnejo o zadevi pogovarjati.
“Ta enostranskost je pripeljala do popolnega nezaupanja ljudi,” je bil jasen. Zavrnil je tudi vse vladne manipulacije glede pomanjkanja solidarnosti. Cvetko: “Veliko vas je tu mlajših iz vladne garniture. Verjetno se niti ne spominjate leta 1991, kaj vse smo na tem našem območju dali skozi. Niso bili lepi časi, bili so zelo negotovi, težki časi … Sam sem bil mlad fant. In mislim, da bi bilo potrebno prisluhniti takšni občini, kot je Središče ob Dravi, ki je odigrala izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije.”
Domen Mezeg