Danilo Türk v pogovoru na RTV Slovenija kritičen do zunanje politike vlade. Opozarja, da bi znala Slovenija pod trenutno vlado postati hlapec Izraela, a obenem skriva, da je sam plačanec Kitajske.
Nekdanji predsednik in profesor mednarodnega prava Danilo Türk je bil kot gost v oddaji Odmevi kritičen do zunanje politike trenutne vlade, s čemer se pridružuje nedavnim izjavam Nataše Pirc Musar na Brdu pri Kranju, ki se je razburjala, da slovenska zunanja politika ne obsoja domnevnega genocida v Gazi.
Obsodbe in kritike vlade se pojavljajo neposredno po škandalu, ki ga je sprožila prometna nesreča predsednice in posledično razkrila njene morebitne povezave z Rusijo in sumljiva “naključja”, povezana z obveščevalnimi službami. Morebiti se ravno zato sedaj ona sama skupaj z njenimi tovariši podaja v moralni boj proti vladi, da bi se na področju zunanjih zadev pozornost preusmerila iz njene ruske afere na “hlapčevanje Izraelu”. Türka namreč domnevno skrbi, da bi bila lahko to usoda Slovenije, ker ni podprla skupne izjave Evropske unije o obsodbi izraelske vlade, da začne graditi 1.200 novih domov na Zahodnem bregu za izraelske naseljence. Po Türku bi Slovenija morala izjavo podpreti, saj da s tem ne bi izgubila suverenosti znotraj unije, da pa v nasprotnem primeru postaja instrument Izraela.
To je človek, ki je pobite v Hudi Jami označil za drugorazredno temo, to je komunist. pic.twitter.com/2rAuc51MvF
— Λ Generacija identitete Λ (@Identitarizem) August 29, 2026
Glede na to, da je Türk profesor mednarodnega prava in veteran slovenske politike, bi lahko od njega sicer pričakovali bolj dosledne in tehtne argumente. Zakaj je namreč Slovenija v primeru zavračanja izjave hlapec Tel Aviva, ne bi pa bila hlapec Bruslja, če bi izjavo podpisala? Namesto logične nedoslednosti tako Türk razkriva lastno ideološko pristranskost, kot jo je že pred leti, ko je še kot predsednik na televiziji dejal, da so povojni poboji “drugorazredna tema.” Levi pol je sicer že znan po tem, da svoja ideološka prepričanja posplošujejo na splošno moralno higieno ter tako hitijo, ko jim odgovarja, nasprotnike označevati za hlapce. Türk je namreč slišal, da naj bi predsednik vlade Janez Janša rekel, da Slovenci nočemo biti hlapci EU, a pravi, da to ni mogoče. Zakaj je potemtakem toliko bolj “resna nevarnost, da postanemo hlapci Izraela”?

Ob vsem tem pa seveda Türk pozablja omeniti, da je sam služi denar na Kitajskem v možganskemu hrustu, ki je podrejen komunistični partiji. Zato verjetno ni najbolj kredibilen, da komentira mednarodne zadeve, nikakor pa od njega ne moremo pričakovati uravnoteženosti in nepristranskosti. Türk namreč uspešno sodeluje z Inštitutom za finančne študije Chongyang na kitajski univerzi Renmin v Pekingu. Gre za možganski hrust (ang. think tank), ki svetuje kitajskim oblastem, torej komunistični partiji. Glede na spletno strani Influencewatch.org je poslanstvo tega inštituta “ponujati politična priporočila” kitajski vladi, “služiti državi s pomočjo financ in znanja”, “izobraževati in zagotavljati veliko število finančnih elit za Kitajsko” ter “graditi sodobni možganski trust s kitajskimi značilnostmi”, kar je izraz, prirejen po nekdanjem najvišjem voditelju Ljudske republike Kitajske Deng Xiaopingu.” Türk se sicer v javnosti predstavlja samo kot poznavalec mednarodnega prava in diplomacije, svojo precej visoko funkcijo nerezidenčnega višjega sodelavca na kitajskem inštitutu pa raje izpusti. Zakaj? Morda, ker je njegov inštitut ali mužganski hrust del javne univerze v Pekingu, ki jo financira kitajska investicijska skupina “Shanghai Chongyang Investment Group”, nad kapitalom in šolskim sistemom na Kitajskem pa bdi tamkajšnja komunistična partija.
A. S.
