Ko je Danilo Türk spomladi nastopil v Odmevih, ga je voditeljica predstavila kot zaslužnega profesorja mednarodnega prava in nekdanjega pomočnika generalnega sekretarja Združenih narodov. Opis je bil nekoliko skop – Türk je namreč nekdanji predsednik države in aktualni, očitno tudi aktivni sodelavec kitajske komunistične partije.
Predvsem slednje bi pojasnilo njegovo analizo vojaškega konflikta v Iranu, ki jo je marca podal na RTV. Povedal je, da so bile vojaške akcije zoper Iran brez razloga. Da so se, parafraziramo, kar nekako manifestirale iz ljubega miru ali zločestosti.
“To je neka oblika agresije, kar so storili Američani in Izraelci v razmerju do Irana. Nobenega takega razloga, ki bi opravičeval uporabo oborožene sile, ni bilo,” je povedal. Vojaške operacije zoper Iran so bile po njegovi oceni znak razkroja mednarodnega sistema.
Spomnimo, ameriško in izraelsko politično vodstvo sta kot ključni razlog za vojaško posredovanje navedli preprečitev, da bi se Iran polastil jedrskega orožja. Gre za eksplicitno ambicijo Irana, ki ne bi zgolj dodobra spremenila razmerja moči na Bližnjem vzhodu, pač pa bi tudi ogrožala celotno zahodno civilizacijo.
V tistem intervjuju je bilo še posebej zanimivo, kar je povedal o vlogi Kitajske, sicer največje odjemalke iranske nafte, v konfliktu.
“Kitajska vzdržuje, po mojem mnenju, iz načelnih razlogov, zbranost velike sile. Ne bo se prepuščala ničemur, kar bi zgledalo kot histerija. Ta zadržanost bo še naprej, vprašanje je, kako velik problem bo iz tega nastal,” je povedal.
Pod črto: Iran in Kitajska žrtvi, ZDA in Izrael agresorja. Kako je nekdanji predsednik države prišel do takšnih zaključkov? Je mar pozabil na iransko sistematično financiranje oboroženih skupin po celotnem Bližnjem vzhodu, vključno s Hamasom in Hezbolahom? Zakaj je iz analize izključil iransko jedrsko grožnjo? In ključno, zakaj ni omenil, da sta Iran in Kitajska ključna akterja t. i. “avtoritarne osi”, poleg Rusije in Severne Koreje, ki z združenimi močmi vodijo večdimenzionalen konflikt zoper zahodno civilizacijo in s tem tudi zoper Slovenijo?
Türkove kitajske priložnosti
Odgovor na ta vprašanja se bržčas skriva v njegovih osebnih ambicijah. Očitno misli, da je padec skrhanega svetovnega reda, ki se je oblikoval po padcu Berlinskega zidu, neizbežen, in še pred koncem geopolitične tekme stavi na konkurenta zahodne civilizacije. Kitajsko.
S to sodeluje v okviru Inštituta za finančne študije Chongyang na kitajski univerzi Renmin v Pekingu. Gre za think tank oz. “mislišče”, katerega namen ni nič manj kot svetovanje kitajskim oblastem.
Tako o poslanstvu iništituta piše na spletni strani Influencewatch.org: “Poslanstvo Inštituta Chongyang za finančne študije je “ponujati politična priporočila” kitajski vladi, “služiti državi s pomočjo financ in znanja”, “izobraževati in zagotavljati veliko število finančnih elit za Kitajsko” ter “graditi sodobni možganski trust s kitajskimi značilnostmi”, kar je izraz, prirejen po nekdanjem najvišjem voditelju Ljudske republike Kitajske Deng Xiaopingu.”
Kot piše na spletni strani, ta združuje 90 strokovnjakov iz več kot 10 različnih držav. Med njimi je najti tudi Danila Türka kot nerezidenčnega višjega sodelavca. Ta funkcija doslej v slovenski javnosti ni bila širše znana, sicer bi jo verjetno navedla tudi novinarka RTV, ki ga je v začetku marca intervjuvala. Ali pa ji je pred intervjujem povedal, s kakšnimi nazivi naj ga predstavi gledalcem, da ne bi kdo podvomil v njegovo integriteto.
Zakaj bi tako visoko funkcijo na Kitajskem izpustil? Verjetno zato, ker omenjeni think tank, del javne univerze v Pekingu, financira kitajska investicijska skupina “Shanghai Chongyang Investment Group”, nad kapitalom in šolskim sistemom na Kitajskem pa bdi tamkajšnja komunistična partija. Tej pa, kot je navedeno med cilji inštituta, svetuje tudi nekdanji predsednik Slovenije. Več – TUKAJ.
Še več – maja letos je nastopil na kitajski državni televiziji CGTN. Posnetek njegovega nagovora študentom univerze Renmin, v katerem je predaval o delovanju Združenih narodov v spreminjajočem se svetu, je dosegljiv na spletu – TUKAJ.
Nepristranski analitik, ki to ni
Če se za trenutek vrnemo k njegovemu nastopu v slovenskih Odmevih. Njegova predstavitev zgolj kot zaslužnega profesorja mednarodnega prava in nekdanjega visokega uslužbenca Združenih narodov je bila boleče nepopolna. Če bi novinarka izpostavila še njegovo kitajsko funkcijo, enega izmed svetovalcev kitajskim oblastem, bi gledalci razumeli, da spremljajo pristransko analizo. Turk svojega dela za geopolitičnega konkurenta zagotovo ne opravlja pro bono ali iz humanitarnih razlogov.
Mimogrede, Zoran Janković je letos Danilu Türku podelil naziv častnega meščana Ljubljane.
S. K.