Iz Armenije prihajajo grozljive vesti. Njihovi cariniki so na sicer kratki meji z Iranom zasegli neprijavljeno blago – prave lase. Je možno, da gre za šope las protestnic, ki so bile umorjene v protestih proti islamističnemu režimu? Tako navajajo nekateri iranski protirežimski aktivisti.
Zaseženih je bilo 143 snopov las v skupni teži 26 kilogramov. Da v tovrstnih primerih skoraj nikoli ne gre za prostovoljne donacije las, poroča nemški Ansage. “Izvozno blago” v tujino tihotapijo agenti ali sodelavci režima.
“Poskus nezakonitega uvoza naravnih las je bil preprečen, najdeni lasje pa so bili zaseženi. Zaposleni v Službi za carino in nadzor na kopenskih mejnih prehodih državne meje so zoper iranskega državljana sestavili zapisnik o kršitvi carinskih pravil v skladu s 316. členom Zakona o carinski ureditvi,” so ob najdbi povedale armenske oblasti.
Snope las so tokrat odkrili v kabini voznika tovornjaka iz Irana. Skriti so bili v blazinah. V kolikor poročila, ki prihajajo iz Armenije, držijo, je bilo odkritih že 764 snopov človeških las, ki so jih skušali pretihotapiti iz države. Tihotapske akcije naj bi se intenzivirale po pokolu 8. in 9. januarja, v katerem je bilo ubitih več tisoč ljudi. Točna številka ni znana, telesa številnih pa so še danes pogrešana.
Ansage navaja, da lasje izvirajo od žensk, ki so bile v mesecih pred začetkom ameriško-izraelskih napadov posiljene, mučene in usmrčene s strani revolucionarne garde. Tem naj bi nato odrezali še lase kot blago, ki ga je mogoče unovčiti na trgu. Še huje, pojavljajo se celo navedbe, da so jim bili odvzeti tudi organi.
Koliko snopov las so uspešno pretihotapili iz države na drugih državnih mejah, ne samo na armensko-iranski meji, ostaja odprto vprašanje. Številka je zelo verjetno bistveno večja, saj je meddržavna meja med omenjenima državama kratka, meja Irana z drugimi državami, z morebiti bolj ohlapnimi mejnimi kontrolami, pa precej daljša.
Povečan dotok človeških las na tržišče so opazili tudi legitimni tržni akterji. Dolgoletni nemški uvoznik las poroča o eksplozivnem porastu in zasičenju trga z iranskimi lasmi. Podobno potrjuje tudi ameriški izdelovalec lasulj iz Los Angelesa, ki se s poslom ukvarja že 15 let. Tudi slednji potrjuje množični pritok las iz Irana.
Prostovoljna prodaja zaradi slabe ekonomske situacije?
Tihotapljenje las iz Irana je bilo sicer znano že pred množičnimi protesti. Jerusalem Post denimo poroča, da je precej verjetneje, da gre za lase žensk, ki so se znašle v finančnih težavah in so bile primorane prodati svoje lase, da bi se rešile iz stiske. Tihotapljenje las naj bi se tudi v preteklosti povečalo v časih, ko se je Iran znašel v gospodarskih težavah, poroča Jerusalem Post.
Cene hrane so v Iranu samo v zadnjem letu v povprečju narasle za 130 odstotkov, poroča britanski Telegraph. Cene nekaterih osnovnih prehranskih izdelkov še precej bolj. Cena riža se je dvignila za 223 odstotkov, piščanca za 287 odstotkov, jajc za 343 odstotkov in olja za kuhanje za 354 odstotkov.
Iranski mediji so denimo leta 2023 poročali, da so bili nekateri Iranci zaradi finančnih težav prignani do točke, da so prodali svoje ledvice, roženice, kostni mozeg in semensko tekočino, da bi preživeli.
Obupna gospodarska situacija je posledica politike tamkajšnjega režima, ki je s svojimi dejanji povzročil uvedbo sankcij, zaradi katerih trpi njihovo prebivalstvo.
“Islamska republika Iran je zaradi dolgoletnega gospodarskega slabega upravljanja ter zaradi brutalnosti, ki je privedla do uvedbe sankcij proti njej, dejansko škodovala lastnemu prebivalstvu,” pojasnjuje varnostni direktor Roger Macmillan iz Iran International.
S. K.