Danska in Grenlandija sta se uradno dogovorili, da bosta začeli dvoletno preiskavo zgodovinskih praks kontracepcije, ki so jih danski zdravniki izvajali več let na Inuitih Grenlandcev. V nedavnem preiskovalnem podcastu se je namreč razkrilo, da so danske zdravstvene oblasti v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja v grenlandske ženske in dekleta vgradile na tisoče IUD spiral oziroma oblike kontracepcijskih sredstev, da bi zmanjšale rast prebivalstva in to brez njihovega soglasja. Praksa, ki jo grenlandski politiki danes obravnavajo kot resno kršitev človekovih pravic, meji na genocid.
Več zgodovinskih dogodkov je bilo nedavno v središču javne razprave na Grenlandiji in Danskem vključno s posvojitvami grenlandskih otrok s strani danskih družin v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, med drugim je preiskovalni podkast razkril še en primer problematičnega skrbništva danskih oblasti na Grenlandiji. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so danske zdravstvene oblasti v grenlandske ženske in mlada dekleta namestile na tisoče intrauterinih kontracepcijskih pripomočkov (IUD), da bi zmanjšale rast prebivalstva, in sicer brez njihovega soglasja. Kampanja IUD naj bi bila del širše preiskave odnosa med Dansko in Grenlandijo od konca druge svetovne vojne do danes.
Ko je leta 1953 Grenlandija postala sestavni del Kraljevine Danske, se je v procesu modernizacije pod dansko vlado država hitro spreminjala, umrljivost je padla, močno povečala pa se je rodnost, skoraj za 80 odstotkov. Do šestdesetih let prejšnjega stoletja je imela Grenlandija najvišjo stopnjo rodnosti na svetu in približno 50 odstotkov prebivalstva je bilo mlajših od 16 let. Približno 25 odstotkov otrok je bilo rojenih zunaj zakonske zveze. Razcvet gradbeništva je pritegnil veliko število danskih delavcev, kar je povzročilo porast nosečnosti med mladimi grenlandskimi dekleti. Leta 1965 se je okoli 500 otrok rodilo neporočenim ženskam, tretjina jih je bila mlajših od 20 let. V glavnem mestu Nuuk je bilo 50 odstotkov dojenčkov rojenih neporočenim materam. Težavo za modernizacijski proces so predstavljale mlade matere: dekleta naj bi se izobraževala, kar je predstavljalo drag proces, ki pa bi se le še dodatno podražil z rastjo prebivalstva.
Znižanje stroškov modernizacije
V luči “obvladovanja” rasti prebivalstva se je leta 1966 začela kampanja za načrtovanje družine. Program IUD je bil vzpostavljen v 17 zdravstvenih okrožjih. Med letoma 1966 in 1970 je polovica plodnih žensk na Grenlandiji, približno 4.500, prejela IUD, kar je povzročilo dramatični upad rodnosti. Kampanja IUD se je nadaljevala do leta 1974, vendar število IUD v 70. letih prejšnjega stoletja ni bilo registrirano, zato skupno število ni znano. Omenjena kampanja IUD je bila tema preiskovalnega podkasta Spiralkampagnen (“Kampanja IUD”), v katerem sta dve danski novinarki razkrili, da nekatere od 4500 grenlandskih žensk in deklet nikoli niso dale zavestnega soglasja, nekaterim ženskam pa so brez njihove vednosti po porodu vsadili IUD. Kakšni so bili nameni kampanje, sicer še ni dokončno znano, se pa govori o ekonomski koristi zmanjšanja rasti prebivalstva, piše BBC, ki je z eno od tisočih takrat mladih deklet, ki je prejela IUD, Najo Liberth, naredil intervju.
“Država mi je vzela nedolžnost”
Naja Lyberth, danes terapevtka, je bila pomemben glas v razpravi o IUD. Pri 14 letih je bila ena od tisočih mladih deklet in žensk na Grenlandiji, ki so prejele IUD, čeprav ni bila spolno aktivna. V intervjuju za BBC je povedala, da se spominja, kako je vsem dekletom v njenem razredu šolski zdravnik rekel, naj gredo v bolnišnico po IUD in pri tem niso imele možnosti izbire. Po posegu je, tako kot mnoge druge grenlandske ženske trpela za hudimi menstrualnimi krči in močnimi krvavitvami. Nekatere so utrpele zaplete z okužbami maternice.
Kampanja IUD ni bila nikoli predstavljena grenlandskemu državnemu svetu (Landsrådet), ki je bil takrat najvišji predstavniški politični organ na Grenlandiji. Svet ni imel formalne pristojnosti, ampak je deloval kot svetovalni odbor danskih oblasti na Grenlandiji. Podcast dokumentira, kako so danski uradniki pripravili zapiske za srečanje v Združenih narodih leta 1974, na katerem so branili kampanjo načrtovanja družine na Grenlandiji, ker pa državni svet ni ukrepal proti kampanji IUD, je njihova pasivnost obveljala za tiho sprejemanje. Danes je težko razumeti, zakaj nihče na Grenlandiji ni javno kritiziral prakse, ki je prizadela toliko žensk, je pa članek novinarki navdahnil k preiskovalnemu podkastu, ki je vodil k ukrepanju.
Vlada na Grenlandiji, dva grenlandska člana danskega parlamenta in grenlandski parlament so pozvali k zgodovinski preiskavi kampanje IUD. Letos sta se Danska in Grenlandija v državnem zboru dogovorili o uvedbi nove nepristranske preiskave o zgodovinskem odnosu med Dansko in Grenlandijo od druge svetovne vojne do danes. Raziskava o kampanji IUD bo zdaj vključena v to preiskavo.
Tanja Brkić