Namesto da bi migranti čakali na Danskem, dokler ne bo obravnavana njihova prošnja za azil, jih bo danska protipriseljenska levičarska vlada zdaj začela deportirati v Ruando, potem ko se je omenjena afriška država strinjala, da jih sprejme v državo na podlagi sklenjenega dvostranskega sporazuma.
Načrt, ki je dolgo predstavljal cilj danskih desničarskih strank, je trajal več kot leto, vendar je sedaj politični cilj bližje uresničitvi kot kdaj koli prej. Dogovor pa ne velja samo za migrante iz Ruande. Vsi prosilci za azil bodo namreč prisiljeni čakati v Afriki, dokler se njihov azilni postopek ne zaključi. Dejstvo, da načrt izvaja levo usmerjena vlada, kaže na nenavadne okoliščine na Danskem, v katerih je levica sprejela številne protipriseljenske politike desnice.
Junija 2021 je danska socialdemokratska vlada sprejela zakon, ki dovoljuje zunanje izvajanje sprejema – ali pridržanja – migrantov v tretji državi za čas, ki je potreben za oceno statusa njihovega azila. Pri tem pa se mora Danska zanesti tudi na tretje države, da bi te dejansko sprejela migrante.
Danska se je pogovarjala z več afriškimi državami, ki so razpolagale z milijoni evrov razvojne pomoči, toda zaenkrat je Ruanda edina država, ki se je sklenitvijo dogovora strinjala. Kraljevina Danska je sporočila, da je bilo sklenjeno dvostranski sporazum, ki predvideva vzpostavitev programa, po katerem bodo prosilci za azil premeščeni v Ruando zaradi preučevanja njihovega dosjeja, obstaja pa tudi možnost same naselitve v Ruandi.
Danska premierka Mette Frederiksen je postala znana po svojih prizadevanjih za zmanjšanje nezakonitega priseljevanja in deportacijo kriminalcev migrantov. “Vsak peti nezahodnjak, rojen leta 1997, je prekršil zakon, preden je dopolnil 21 let. To ne velja za vse. Vendar je preveč mladih moških, ki jemljejo svobodo drugim, kradejo prihodnost otrok, ustrahujejo zaporniške paznike – in za seboj puščajo dolgo sled negotovosti,” je dejala danska premierka. “To traja že predolgo število let. Dekleta poimenujejo slabšalno, ker so Danke. Ali pa so dekleta, ki so podvržena družbenemu nadzoru, ker so postala preveč danska. Voziček, ki prodaja klobase v Brønshøju, je bil tarča napada, ker prodaja svinjsko meso,” je pojasnila.
Danci se strinjajo s stališčem vlade
Danci na splošno podpirajo ostro stališče vlade do priseljevanja. Anketa YouGov iz leta 2018 je namreč pokazala, da je 65 odstotkov Dancev proti temu, da bi sprejeli več migrantov. Anketa istega podjetja iz leta 2019 je pokazala, da je 31 odstotkov Dancev menilo, da priseljevanje državi ne prinaša prav nobene koristi. Thomas Gammeltoft-Hansen, profesor na pravni fakulteti v Københavnu, je februarja letos zatrdil, da vladna politika proti priseljevanju zaenkrat deluje. “Večina Dancev podpira zelo restriktivno azilno in migracijsko politiko. Spremembo na področju migracij si želi tudi večina političnih strank v danskem parlamentu. Vendar pa […] so se v zadnjem času na primer pojavili glasovi, predvsem v vrstah desnih strank, da bi se pravila omilila, saj trg dela zahteva več delovne sile iz tujine,” je ob tem dodal.
Trdno stališče danske vlade do migracij je lahko odraz resnih težav pri vključevanju svoje migrantske skupnosti, kar povzroča obstoj vzporednih družb in resno obremenitev državnega proračuna s socialnimi, izobraževalnimi in integracijskimi programi. Minister za notranje zadeve Mattias Tesfaye je celo pohvalil strogo madžarsko migracijsko politiko in opozoril, da se je država izognila težavam s kriminalom in integracijo, ki jih je mogoče opaziti v drugih zahodnoevropskih državah.
“Napaka je bila kritizirati madžarskega premierja Viktorja Orbána, ker je leta 2015 postavil zid iz bodeče žice na meji,” je lani po srečanju notranjih ministrov EU v Bruslju povedal Tesfaye novinarjem. Za primerjavo, Danska zabeleži le 1000 do 2000 prošenj za azil na leto, pri čemer je Tesfaye dejal, da so bile njegove “sanje”, da na Danskem ne bi bilo nobene prošnje za azil.
Vendar pa Danska ne predstavlja izjeme v Evropi. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je poskusilo doreči enak postopek premestitve prosilcev za azil v tretjo državo. Kljub podobnemu sporazumu, podpisanem z Ruando, ki ga je britansko sodišče potrdilo po pritožbi združenj, do deportacij nikoli ni prišlo. Prvi polet, predviden junija lani, je bil oviran zaradi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Danska bi se lahko soočila z enakimi izzivi na račun odločitve sodnega organa, zaradi česar bi bila migracijska politika demokratično izvoljene vlade dejansko nična in neveljavna. ESČP so že dolgo obtoževali, da ima osebje prolevičarske sodnike, od katerih so mnogi delali v organizacijah, povezanih s kontroverznim milijarderjem Georgeom Sorosom.
Sara Kovač