Danska vlada je napovedala širitev kontroverzne prepovedi nošenja burk in nikabov, ki je bila v javnih prostorih uvedena leta 2018, na izobraževalne ustanove, vključno s šolami in univerzami.
Danska premierka Mette Frederiksen je ob tej priložnosti poudarila, da je kot ženska odločno proti zatiranju žensk in da verski izrazi, ki nasprotujejo danskim vrednotam, v izobraževalnih institucijah nimajo mesta. Poleg tega je izjavila, da bi morali priseljenci, ki se ne morejo prilagoditi danskim kulturnim vrednotam, razmisliti o odhodu iz države.
Leta 2018 je Danska sprejela zakon, ki prepoveduje nošenje obraznih pokrival, kot so burka (celotno pokrivalo, ki zakriva tudi oči z mrežico) in nikab (pokrivalo, ki pušča odprt predel okoli oči) v javnih prostorih. Kršitelji so bili podvrženi globam, ki so se gibale od 1.000 danskih kron (približno 134 evrov) za prvi prekršek do 10.000 kron za ponavljajoče se kršitve. Zakon, ki je bil splošno znan kot “prepoved burk”, je sprožil burne razprave, saj so ga kritiki označili za diskriminatornega in kršitev pravic do svobode izražanja in veroizpovedi, medtem ko so zagovorniki trdili, da spodbuja integracijo muslimanov v dansko družbo in preprečuje zatiranje žensk.
Po poročanjih iz junija 2025 je premierka Frederiksen, ki je tudi vodja Socialdemokratske stranke, izrazila mnenje, da je bila izvzetost izobraževalnih ustanov iz prvotnega zakona napaka. “V zakonodaji so vrzeli, ki omogočajo muslimanski družbeni nadzor in zatiranje žensk v izobraževalnih ustanovah na Danskem,” je dejala za danske medije. Poleg prepovedi nošenja burk in nikabov v šolah in na univerzah je Frederiksenova napovedala tudi prizadevanja za odstranitev molitvenih prostorov na univerzah, saj meni, da ti prostori ne spodbujajo vključevanja, temveč ustvarjajo “plodna tla za diskriminacijo in pritisk”.
Razlogi za širitev prepovedi
Danska vlada trdi, da širitev prepovedi temelji na prizadevanjih za zaščito danskih vrednot, kot so enakost spolov, svoboda posameznika in demokracija. Frederiksenova je poudarila, da je demokracija pred verskimi izrazi in da morajo biti šole in univerze prostori, kjer je poudarek na izobraževanju, ne na verskih praksah. “Imate pravico do svoje vere in do izvajanja svoje religije, vendar demokracija prevlada,” je dejala v intervjuju za dansko tiskovno agencijo Ritzau.
Poleg tega je predlog za širitev prepovedi delno posledica priporočil Komisije za pozabljeni boj žensk (Kommissionen for den glemte kvindekamp), ki je bila ustanovljena leta 2022 z namenom obravnavanja vprašanj, povezanih z enakopravnostjo in pravicami žensk z migrantskim ozadjem. Komisija je že leta 2022 predlagala prepoved nošenja hidžabov v osnovnih šolah, kar je sprožilo proteste in bilo leta 2023 zavrnjeno. Tokrat pa se vlada osredotoča na burke in nikabe ter molitvene prostore, ki jih Frederiksenova vidi kot orodje za družbeni nadzor in pritisk na posameznike, zlasti na dekleta in ženske.
Danska ni edina evropska država, ki uvaja omejitve na nošenje obraznih pokrival. Podobne zakone so sprejele Francija (2011), Belgija (2011), Avstrija (2017), Bolgarija (2016) in delno Nemčija ter Švica. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2014 podprlo francosko prepoved, češ da ni diskriminatorna, kar je dodatno spodbudilo podobne ukrepe v drugih državah.
A. H.