Ekipa Drugorazredni je decembra, tik pred božičnimi prazniki, v Gorjušah nad Bohinjem obiskala Darka Kuzmiča, najbolj slavnega slovenskega brezdomca, ki so mu leta 2013 v času vlade Alenke Bratušek vzeli edino streho nad glavo, saj so porušili hišico, v kateri je bival trideset let, zaradi domnevne črne gradnje. Poročali smo, da je samo nekaj dni pozneje tedanji okoljski minister Samo Omrzel sprejel moratorij in ustavil rušenje črnih gradenj več politikom iz prejšnjega režima. Z drugimi besedami, drugorazredni je bil žrtvovan zato, da je imela vlada razlog, da je sprejela moratorij.
Darko Kuzmič živi v nemogočih pogojih, njegova hiša nima ogrevanja, naš sogovornik se greje z drvmi, ki jih kuri v stari peči v kuhinji. Temperatura v vseh drugih prostorih, vključno s kopalnico, se giblje okrog ničle, na oknih je led. V teh dneh, ko je še posebej mrzlo, se je tudi na ploščicah v kopalnici nabral led. Prekmurskega nesrečnika, ki živi na bohinjskih koncih od leta 1983, ko je postal upravitelj hišice ob hotelu, ki so mu jo pozneje funkcionarji nekdanje Zveze socialistične mladine Slovenije, ki je bila predhodnica zloglasne LDS, z najemno pogodbo dali v najem za nedoločen čas brez plačila, smo znova obiskali pred napovedano najbolj mrzlo nočjo v letu.
“Po pravici povedano, s strahom,« nam je povedal Darko Kuzmič. “Človek se navadi vsega hudega, toda pričakujem, da naslednjo zimo ne bom več tukaj. Če bo sreča, se bom preselil. Mraz počasi načenja moje zdravje, boli me v sklepih, nimam več energije kot prej,” nam je povedal sogovornik. Temperature so se spustile celo do minus 20.
Trije radiatorji za novega sostanovalca
Zanimivo je, da se v teh dneh v zapuščeno osnovno šolo seli tudi nov sostanovalec, kateremu pa so s komunale pripeljali tri radiatorje, medtem ko ima Kuzmič samo enega. Naš sogovornik se sprašuje, zakaj se tudi zanj na občini ne zanimajo bolj, čeprav je hvaležen bohinjskemu županu Francu Kramarju, da mu je ponudil vsaj streho nad glavo, potem ko ga je država novembra 2013, na 60. rojstni dan, pustila dobesedno na cesti. Bohinjski župan Franc Kramar o novem sosedu bojda ne ve kaj dosti, zagotavlja pa, da bodo Kuzmiču še naprej vsake pol leta, v skladu z občinskim odlokom, podaljševali možnost bivanja v objektu na Gorjušah.
“Odzivi po prvem prispevku v oddaji Drugorazredni so bili zelo veliki. Ljudje so me klicali z vseh koncev Slovenije in mi izrekali besede podpore. Nihče ne more verjeti, kaj so mi storili. Poklicala sta me tudi Matjaž Han in Janko Veber. Oba pravita, da sta mi pripravljena priskočiti na pomoč, z obema sem se v državnem zboru dobil na sestanku,” razlaga Kuzmič, ki pa se boji, da bo, tako kot do zdaj, vse ostalo pri praznih obljubah.
Janko Veber: Že zdaj bi bilo mogoče Kuzmiču za nezakonito rušenje izplačati odškodnino
Kuzmič trenutni vladajoči politiki sicer ne zaupa več. Sprašuje se, zakaj niti štiri leta po nezakonitem rušenju zanj ni pravice. To smo jih vprašali tudi mi. “Mislim, da bi lahko Slovenija že po obstoječi zakonodaji Kuzmiču izplačala odškodnino za očitno nezakonito rušenje hiše v Bohinju,” je povedal nepovezani poslanec Janko Veber, ki razkriva, da vseeno v parlament vlaga nov zakon, s katerim bi bilo izplačilo odškodnine še lažje doseči. Tudi Matjaž Han iz SD se hvali, da je pripravljen priskočiti na pomoč, a vsaj zaenkrat njegova stranka ni naredila še popolnoma ničesar.
Povezava na videoprispevek o zgodbi Darka Kuzmiča:
Politika se je hitro zavzela za Ahmada Šamija
Darku Kuzmiču torej ostaja samo ena možnost – da čaka na pravico. Hkrati se zaveda, da vlada počasi končuje svoj mandat. In da medtem, ko se ukvarja z usodo nezakonitih migrantov, kot je Ahmad Šami, povsem pozablja na malega slovenskega človeka. “Darko je super človek. Poznam ga 30 let. Ne vem, zakaj se mu to dogaja. Živi v nemogočih pogojih. Prvi dan, ko so ga naselili na Gorjušah, sem ga obiskal. Tisti večer je bilo tako mrzlo, da sva morala pasulj pojesti pri štedilniku, sicer bi zmrznila,” pa se spominja njegov prijatelj Branko Herić.
Darko Kuzmič bi sicer rad ostal v Bohinju, saj je nanj navezan. Mimo objekta CŠOD, kjer je nekoč stala njegova hišica, pa se ne pelje več. Na vse skupaj ima preveč slabe spomine.
Luka Svetina [povzeto po oddaji Drugorazredni]