Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž se je v uvodniku v stilu Mladine razpisal o tem, da je odločitev Slovenk in Slovencev za ustanovitev svoje države leta 1990 pomenila odločitev za majhno državo, in ob tem dodal, da se Slovenija na številnih področjih obnaša, kot da je velika država. Ob tem pa je v varnostno negotovih razmerah, v katerih se trenutno nahajamo, zapisal: “Zakaj se ne bi sprijaznili z dejstvom, da ne moremo imeti vojske, da smo premajhni? Saj smo se vendar odločili za majhno državo. In s tem ni nič narobe. Le malo samozavesti je treba.” Izjavo, ki se v ničemer ne razlikuje od tistih, ki so v začetku 90. let hoteli razorožiti Slovensko vojsko in onemogočiti obrambo pred napadom JLA, je nedavno demantiral novi načelnik generalštaba Slovenske vojske Alan Geder, ki je dejal, da Slovenija v teh časih, bolj kot kdajkoli potrebuje močno in usposobljeno vojsko.
Uvodoma Gregor Repovž pojasnjuje, da je bila odločitev Slovencev, da ne bomo več del dvajsetmilijonske Jugoslavije, ki jo označuje kot veliko in razmeroma mogočno državo z mednarodnim vplivom, neizogibna zaradi divjanja nacionalizma v Srbiji. Ob tem pa poudarja, da ker ni bilo druge možnosti, kot da se ločimo od države, v kateri divja vojna, se nismo zadosti pripravili na majhnost države, ki je nastala ob osamosvojitvi. Po prepričanju Repovža namreč velikost države vpliva na prav vse. “Majhno je pač dražje, majhna država ne more imeti zlahka nekaterih stvari, ki jih imajo velike,” je zapisal in izpostavil, da se naše nesprijaznenje z velikostjo Slovenije najbolj odraža na vojski. Po njegovo je namreč prav majhnost države tista, ki vpliva na to, da ne moremo imeti prave vojske. “Vse skupaj je navaden blef,” je prepričan Repovž.
Mladina za ukinitev vojske že leta 2010
Mladina je že leta 2010 oblikovala peticijo, s katero se je zavzela za ukinitev vojske. V okviru te je predlagala združitev obrambnih sil s policijo, prekvalifikacijo kadrov na področje sociale, ukinitev nabave težkega orožja, predlagala je, da se stavbe in stavbišča v lasti vojske uporabi za gradnjo domov za upokojence, 2.000 vojakov pa porabi kot gardiste, ki bi se razporedili v sistem civilne zaščite in bi bili usposobljeni za posredovanje v primeru naravnih nesreč. Ti so sicer zavzeli stališče, da se obdrži orožje in premično topništvo, v primeru zunanje nevarnosti v sodelovanju s policijo organizira splošni ljudski upora, okrog 500 nekdanjih vojakov pa naj bi bilo usposobljenih za delovanje v mirovnih misijah.
Več kot očitno se Repovž ne zaveda, da varnost predstavlja dobrino, ki se je ne da nenadoma vzpostaviti takrat, ko so krizne razmere v polnem razmahu. V času relativnega miru je potrebno vojsko usposobiti, jo opremiti, plačati in pripraviti na boj. Mizerno plačani vojaki in nizka morala, ki iz tega izhaja, močno spodkopava obrambne sposobnosti države. Namreč, Slovenska vojska je tista, ki brani našo varnost in suverenost, sodeluje v mednarodnih misijah in operacijah ter si tako prizadeva za uresničitev svetovnega miru in stabilnosti.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alan Geder je tisti, ki je poslancem in širni javnosti nedavno razkril alarmantno stanje v Slovenski vojski, ki lahko celo pripelje do njenega konca, pri čemer je kot črni scenarij navedel leto 2020/21. Ob tem je na seji odbora za obrambo poudaril, da je obravnava tematike zelo pomembna, ker je strateškega pomena za Slovensko vojsko in slovensko državo. Izpostavil je, da če želimo imeti profesionalno vojsko, moramo imeti tudi zakonodajo, ki vojsko sprejema in ni sovražno naperjena do nje. “Slovenska vojska živi v okolju, ki z vidika zakonodaje ne dovoljuje obstoja in razvoja profesionalne Slovenske vojske. Paket rešitev mora vključevati izključitev iz sistema javne uprave, ker ta ne omogoča profesionalne vojske, poleg tega še temeljite spremembe na področju plač, beneficij in zakonodaje, ne samo obrambne, ampak tudi ostale. To je projekt države,” je jasen Geder.
Slovenska vojska je steber državnostiNekdanji obrambni minister Aleš Hojs je spomnil, da smo bili Slovenci del antifašistične in antinacistične koalicije ter dodal, da smo se v času osamosvojitve postavili na stran domovine, samostojnosti in vrednot. Kot pomembna mejnika je izpostavil vstop v združeno Evropo in združeno vojaško zavezništvo, ki sta pomembna, da imamo lahko v tej Evropi državo, s katero lahko upravljamo. “Slovenska vojska je in bo steber naše državnosti,” je jasen Hojs, ki vsa razmišljanja, da vojske ne potrebujemo, označuje kot povsem napačna. Dejstvo je, da ima varnost svojo ceno, vendar je ob tem potrebno zavedanje, da je cena pomanjkanja varnosti še višja, zato je nujno, da država poskrbi za to, da Slovenska vojska ne doživi klavrnega konca. Glede na Repovžev zapis je očitno, da ta njenega pomena ne razume in ga nikoli ne bo razumel, kar pa ne čudi, glede na to, da je v preteklosti dejal, da so čakalne vrste v zdravstvu v veliki meri dokaz, kako je zdravljenje dostopno celotni populaciji.
H. M.