V času, ko nam Golobova vlada nalaga nove in nove obremenitve, namesto, da bi po zgledu drugih evropskih držav šla v razbremenjevanje, je smiselno spomniti na prednosti novele zakona o dohodnini, ki je bila sprejeta v času Janševe vlade. Čeprav je ta vsem prinašala višje neto plače, se je Golobova vlada, ki se ima sama sicer za socialno čutečo, odločila ponovno spreminjati dohodninski zakon in tako vsem znižati plače.
S sprejetjem dohodninske novele v času vlade Janeza Janše so bila končno naslovljena opozorila s strani številnih mednarodnih institucij, ki Slovenijo že dlje časa opozarjajo, da so plače v Sloveniji prekomerno obdavčene. Visoka obremenitev dohodka iz dela namreč predstavlja pritisk na same stroške dela in s tem prispeva k slabšanju mednarodne konkurenčnosti podjetij. To pa seveda neposredno vpliva na gospodarsko moč države. Prekomerno obdavčenje pa seveda prispeva k povečanju tveganja za naraščanje sive ekonomije.
S tem, ko se obremeni delo, se na neposreden način vpliva na dohodek, ki ga delavec prejme za opravljanje svojega dela. Ker plača delavcem večinoma predstavlja poglavitni vir dohodka za življenje, bremenitev v veliki meri vpliva na zmožnost človeka, da prejeti dohodek porabi ali prihrani. Prejšnja vlada se je za razliko od aktualne zavedala, da prekomerna obdavčitev prispeva k temu, da je Slovenija manj zanimiva za tuje investicije in naložbe, ter da se s tem onemogoča razvoj srednjega razreda, zato je šla v pripravo novele zakona o dohodnini, ki je bila sprejeta marca lani.
Dohodninska novela je prinesla seniorsko olajšavo v višini 1.500 evrov za vse rezidente, starejše od 70 let, oprostitev plačila dohodnine od družinskih pokojnin, ki jih prejemajo otroci, oprostitev plačila dohodnine za prejemke iz šolskih skladov, ukinitev plačila bonitete za uporabo službenih električnih vozil v zasebne namene, ugodnejšo obravnavo bonitet iz naslova pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev, znižanje obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem (stopnja dohodnine od dohodka je znašala 15 odstotkov namesto 27,5 odstotka), olajšave za zelene in digitalne investicije, višje olajšave za donacije v šport, višje in nove olajšave za zaposlovanje mladih in nižjo obdavčitev kapitala (znižanje stopnje dohodnine od dohodka s 27,5 odstotka na 25 odstotka).
Zaposleni z minimalno plačo bi leta 2025 na letni ravni zaslužil 640 evrov več
Pomembna novost, ki jo je prinašala novela zakona o dohodnini, je bila uskladitev zneskov olajšav in dohodninske lestvice s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. Novela je prinesla postopni dvig splošne olajšave s 3500 na 7500 evrov do leta 2025. Zaposleni z minimalno plačo bi tako na letni ravni leta 2025 prejel 640 evrov več. Tisti s povprečno plačo bi na letni ravni zaslužil tisoč evrov več.
Namesto rasti plač jih Golobova vlada niža
Čeprav so zakonske rešitve Janševe vlade prispevale k višjim neto prihodkom vseh, k večji gospodarski rasti, hkrati pa se prihodki državnega proračuna iz naslova pobrane dohodnine niso zmanjšali, ampak se nasprotno po podatkih za leto 2022 celo povečali, se je Golobova vlada odločila za povsem napačno pot. Pri tem pa jih ni niti najmanj motilo, da so se že začeli kazati znaki gospodarskega ohlajanja. Ljudje so tako prepuščeni vsakodnevnemu boju z visoko inflacijo, ki je življenjske stroške dvignila v nebo. Ker pa si Golobovi vseskozi izmišljujejo nove in nove obremenitve, kvaliteta življenja vedno bolj pada. Sicer pa številke, koliko manj se bo zaslužilo v času Golobove vlade v primerjavi s prejšnjo vlado, najbolj zgovorno govorijo same zase.
Ž. N.