Dediči leta 1960 nacionalizirane kubanske banke Banco Nunez so na ameriškem zveznem sodišču v Miamiju vložili tožbo proti francoski banki Societe Generale, od katere zahtevajo 792 milijonov dolarjev odškodnine, ker je poslovala s kubansko centralno banko. Tožba je del plazu, ki se je sprožil zaradi odločitve ameriškega State Departmenta.
Dediči nacionaliziranega premoženja na Kubi po revoluciji pod vodstvom Fidela Castra zadnjih 23 let niso smeli vlagati odškodninskih tožb na ameriških sodiščih. Ureditev problema denacionalizacije je bila mišljena kot del celovite rešitve normalizacije odnosov med ZDA in Kubo, ko bi za to napočil pravi trenutek.
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je aprila sporočil, da vlada ne bo več ovirala tovrstnih tožb, in sicer zato, ker želi kaznovati kubansko vlado zaradi podpore, ki jo daje predsedniku Venezuele Nicolasu Maduru. Pričakovati je, da bo takšnih tožb, kot je tožba 14 vnukov in vnukinj Carlosa in Pure Nunez, sedaj veliko.
Societe Generale že plačala odškodnino za poslovanje s Kubo
Banka Societe Generale ni imela nič z nacionalizacijo banke Banco Nunez, razen da je z njo poslovala. Tožniki trdijo, da je francoska banka od leta 2000 do leta 2010 pobrala več sto milijonov dolarjev dobička s poslovanjem s kubansko centralno banko, ki je pod sankcijami ZDA. Dediči trdijo, da so 10,5-odstotni lastniki kubanske centralne banke na osnovi 7,8 milijona dolarjev, kolikor naj bi bila leta 1960 vredna Banco Nunez, poroča STA.
Banka Societe Generale je sicer pred osmimi meseci privolila v plačilo 1,34 milijarde dolarjev za poravnavo tožbe ameriške zvezne vlade in države New York, ker je izvajala več milijard dolarjev vredne transakcije, povezane s Kubo in drugimi državami pod ameriškimi sankcijami.
Peter Truden