Slovenijo vleče v napačno smer, industrijska proizvodna pada že od oktobra lani, vlada uvaja nove davke in po nepotrebnem obremenjuje tako prebivalstvo kot gospodarstvo, zakone spreminja brez dogovarjanja, ker je vlada pač sama sebi zadostna.
Ekonomsko socialni svet (ESS) je razpadel, pet interesnih združenj iz gospodarstva, ki naj bi z ministrstvi sodelovali pri pripravi različne zakonodaje, je pred parlamentarnimi in vladnimi počitnicami zaostrilo odnose z vlado. Zaradi kršenja pravil so izstopili iz ESS, kar je sredi julija, tik pred parlamentarnimi in vladnimi počitnicami v javnosti izredno odmevalo.
Vse prošnje bob ob steno
Pet reprezentativnih delodajalskih organizacij, članic ESS, je sicer že 12. julija na ministre in poslance naslovilo svoje predloge in pripombe na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Vlada je zakon v nadaljnjo proceduro namreč poslala brez soglasja socialnih partnerjev, zakon pa prinaša dodatne obremenitve za gospodarstvo. Slednje bo zmanjšalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva tako v evropskem kot svetovnem metilu in posledično ogrozilo delovna mesta.
Prispevki med najvišjimi v EU
Delodajalske organizacije se sicer strinjajo, da je potrebno sprejeti sistemski zakon o dolgotrajni oskrbi, a finančnega bremena ne smejo in ne (z)morejo nositi delodajalci. Opozorili so, da je skupna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev, ki v tem trenutku znaša kar 38,20-odstotna, je namreč že sedaj med najvišjimi v Evropi. Kakršnekoli dodatne obremenitve za namen dolgotrajne oskrbe bodo tako še dodatno negativno vplivale na konkurenčnost slovenskega gospodarstva v evropskem in svetovnem merilu, zato so takšne rešitve za delodajalce absolutno nesprejemljive. Predstavniki gospodarstva menijo, da bi se morala dolgotrajna oskrba financirati v okviru obstoječih prispevnih stopenj, nikakor pa ne z dodatnimi obremenitvami delodajalcev.
Golobove prazne obljube
Predlagali so, naj pogoje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, osnovo za plačilo prispevkov in prispevno stopnjo, način obračuna in plačevanja prispevkov ter zavezance, določi poseben zakon. Ob tem morajo imeti socialni partnerji dovolj časa za njegovo pripravo, kajti ob pripravi zdajšnjega predloga zakona do pravih pogajanj med socialnimi partnerji sploh ni prišlo. Poseben zakon za financiranje dolgotrajne oskrbe bi se moral pripravljati kot del celovite obravnave, skupaj z zdravstveno in pokojninsko reformo, reformo trga dela ter predvsem z davčno reformo. »Ob tem ne smemo pozabiti,« so zapisali, »da je ob nastopu svoje funkcije predsednik vlade Robert Golob napovedal, da se bo zavzemal za to, da se bodo, tudi upoštevajoč opozorila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in nekaterih drugih evropskih institucij, stroški dela v Sloveniji znižali«. No, Golob je na svoje obljube takoj pozabil. V gospodarstvu pa so zapisali, da bo njihovem prepričanju obstajajo še velike rezerve za financiranje dolgotrajne oskrbe, med drugim iz državnega proračuna in posameznih blagajn iz naslova socialnih zavarovanj.
Dovolj je igranja
Predstavniki gospodarstva so vlado pozvali tudi k celoviti obravnavi pomembnih sistemskih socialnih zakonov (med te poleg pokojninske in zdravstvene reforme zagotovo sodi tudi obravnavani predlog zakona o dolgotrajni oskrbi), ki generirajo več stomilijonske finančne transakcije, preverljivo in dokazljivo kažejo, da je k obravnavi in sprejemanju zakona potrebno pristopiti celovito, pravočasno in z ustreznimi časovnimi okviri, ki omogočajo kvalitetno delo, saj le tako lahko v konstruktivnem socialnem dialogu privedejo do kvalitetnih zakonskih rešitev, nikakor pa ne v časovni stiski, ki se kaže v izvedbi samo štirih pogovorov pogajalske skupine ESS ter enotedenski javni obravnavi predloga zakona. Socialnega dialoga, ki bi moral prinesti kompromisne rešitve vseh treh socialnih partnerjev, v tem primeru ni bilo, so poudarili. Vladi so še predlagali, naj se financiranje dolgotrajne oskrbe začasno ohrani na način, kot izhaja iz že trenutno veljavnega zakona, pri čemer se najkasneje do 30. junija 2025 v okviru pogajalske skupine ESS pripravi kompromisno rešitev, in sicer v posebnem zakonu, ki bo uredil vire financiranja dolgotrajne oskrbe. S tem začasnim okvirom financiranja pa je bila po njihovih razpoložljivih informacijah preko Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost seznanjena tudi Evropska komisija, zato ga razumejo kot ustrezno začasno rešitev.
Sporen tudi zakon o delovnih razmerjih
Predstavniki gospodarstva so podobno kot zakon o dolgotrajni oskrbi izpostavili še zakon o delovnih razmerjih. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš pa je na novinarski konferenci 21. julija izpostavil, da pri navedenih zakonih ne želijo imeti le vloge statista.
Trobiš je izpostavil, da »nekatera ministrstva ne razumejo socialnega dialoga in ga pretvarjajo v socialni monolog.« Predstavniki gospodarstva pa pričakujejo enakovreden položaj delodajalcev v ekonomsko-socialnem dialogu.
Med drugim jih moti, da je šel v javno obravnavo neusklajen osnutek zakona o delovnih razmerjih, skrbi pa jih tudi potrjen neusklajen zakon o dolgotrajni oskrbi. »Ob takšnih pogojih naše gospodarstvo ni in ne more biti konkurenčno. Gospodarstva vlada ne bi smela razumeti in obravnavati kot breme, ampak se zavedati, da je vir prihodkov v proračunsko blagajno,« je opozoril Trobiš.
Prva opozorila že julija lani
Delodajalske organizacije so se zato odločile izstopiti iz ESS, in sicer vse dotlej, »dokler v naši državi ne vzpostavimo enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga, ki temelji na spoštovanju pravil ESS«. Trobiš je spomnil, da so delodajalske organizacije na kršitve socialnega dialoga začele opozarjati že julija lani, ko se je prve seje ESS v novem mandatu vlade udeležil tudi premier Golob: »Že takrat smo opozorili na eno izmed vrst kršitev – to je pripravo spremembe zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa. Pogajalska skupina ESS namreč ni zaključila s svojim delom, zato smo delodajalci pozivali k nadaljnji obravnavi predloga zakona in se ob pogoju sprejema zakona na ESS dogovorili, da se bo podzakonski akt s podrobnimi rešitvami sprejemal v sodelovanju s socialnimi partnerji. Vendar do tega ni prišlo.«
Po dobrem letu od prve kršitve so gospodarstveniki povedali, da je bilo do zdaj sprejetih, ali so ravno v fazi sprejemanja številni predlogi prepisov, ki pomembno vplivajo na delovanje in prihodnost celotnega slovenskega gospodarstva in niso usklajeni s socialnimi partnerji oziroma z delodajalci. Medtem zahteve gospodarstvenikom ostajajo, da vlada pri vseh zakonskih spremembah, ki se tičejo ESS, predstavi namene, cilje in finančne posledice za gospodarstvo.
Zbornice in združenja so tako vztrajali, da se zakoni sprejemajo premišljeno in v socialnem dialogu z reprezentativnimi deležniki. Prepričani so namreč, da trenutne aktivnosti potekajo preveč parcialno in hkrati gospodarskim subjektom nalagajo le nove finančne in administrativne obremenitve namesto obljubljenih razbremenitev.
Aroganca Goloba in ostalih
Poleg zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o delovnih razmerjih je bila povsem brez posvetovanja s socialnimi partnerji sprejeta tudi novela zakona o dohodnini. »Ta je izničila vse pozitivne učinke zadnjih sprememb zakona in znižal neto prihodke slovenskim državljanom,« so poudarili delodajalci, kot resne kršitve socialnega dialoga pa navedli tudi sprejemanje pravilnika o poklicnih boleznih.
Delodajalci so v zadnjem letu na predsednika vlade naslovili tudi več dopisov, v katerih so »argumentirano protestirali« nad pomanjkljivim socialnim dialogom. Na dopise so prejeli le en odziv, ki je vodil do izredne seje ekonomsko-socialnega sveta, ta pa je potekala v nezadovoljstvo gospodarstva.
Vida Kocjan