Napovedani ukrepi Šarčeve vlade so povzročili katastrofalno razpoloženje med slovenskimi gospodarstveniki, Deloittova anketa je razkrila, da jih kar 84 odstotkov meni, da bi uveljavitev ukrepov iz koalicijskega sporazuma negativno vplivala na prihodnji gospodarski razvoj države, kar 29 odstotkov pa jih zaradi napovedanih davčnih sprememb razmišlja celo o selitvi podjetja v tujino!
Ker se v javnosti pojavljajo različna tolmačenja in mnenja glede napovedane spremembe davčnega sistema Slovenije v prihodnjih letih, je skupina Deloitte z vprašalnikom, ki so ga poslali predstavnikom gospodarstva, ki imajo uporabniško izkušnjo in razumevanje davčnega okolja, ugotavljala, kaj prinašajo napovedane spremembe davčnega sistema in kakšne učinke si na podlagi tega lahko obetamo. Kot menijo v Deloittu, davčni sistem neizogibno predstavlja ključno vlogo vsakega modernega gospodarstva, sistem obdavčitve pa bi moral imeti koherentno socialno in transparentno strukturo na osnovi jasno opredeljenih ekonomskih principov in opredeljene vizije.
Anketirani v veliki meri podpirajo uvedbo socialne oz. razvojne kapice
Anketiranci so si bili enotni, da ne bi pristali na dvig stopenj socialnih prispevkov, dvig davka od dohodka pravnih oseb ter na dvig nižje stopnje davka na dodano vrednost, nikakor se ne strinjajo tudi z vključitvijo osebnih dohodkov iz kapitala v osnovo za odmero dohodnine posameznika. Po drugi strani jih ne bi motila uvedba davka na nepremičnine ter širjenje osnove za obračun socialnih prispevkov in dohodnine. Izrazito so anketiranci podprli tudi uvedbo socialne kapice, ki jo je podprlo 66 odstotkov vprašanih. Socialna oziroma razvojna kapica je določitev zgornje meje pri prispevkih socialne varnosti in je pogosta praksa držav članic EU, je učinkovit davčni instrument, s katerim lahko pristojna država zmanjša obdavčitev najproduktivnejših posameznikov v gospodarstvu. Deloitte je še ugotovil, da bi višja minimalna plača in dvig spodnje meje davka od dohodka pravnih oseb ter davek na nepremičnine in vključitev osebnih dohodkov iz kapitala v osnovo za odmero dohodnine vplivali na poslovanje gospodarskih subjektov, še bolj pa bi na poslovanje vplivala uveljavitev zakona o obvezni udeležbi delavcev pri dobičku, prav tako pa bi gospodarstvo ranil dvig socialnih prispevkov – kar 84 odstotkov vprašanih je ocenilo, da bi to negativno vplivalo na njihovo poslovanje.
Posledice uveljavitev vseh sprememb iz koalicijskega sporazuma bi bile katastrofalne
Najbolj zaskrbljujoče je, da kar 29 odstotkov vprašanih meni, da so razmišljali o osebni selitvi ali selitvi podjetja v tujino v naslednjih treh letih, v nadaljevanju pa so pri Deloittu ugotovili še, da bi jih kar 88 odstotkov ostalo v Sloveniji, v primeru, da bi davčna politika ostala nespremenjena. V primeru, da bi se uveljavile vse spremembe iz koalicijskega sporazuma, pa bi se kar 13 odstotkov anketiranih zagotovo odločilo za selitev v tujino, 39 odstotkov pa bi jih o tem razmislilo. Kar 84 odstotkov predstavnikov gospodarske sfere je nadalje izrazilo, da bi te spremembe negativno vplivale na prihodnji gospodarski in ekonomski razvoj Slovenije. Zaskrbljujoče je tudi, da kar 40 odstotkov vprašanih ne vidi nobenih prednosti slovenskega davčnega sistema.
Predstavniki finančnikov in gospodarstvenikov podpirajo ukrepe, ki bi izboljšali kulturo plačevanja davkov
Raziskava je tako pokazala, da bi uveljavitev vseh davčnih ukrepov iz koalicijskega sporazuma pomembno vplivala na zmanjšanje zaposlovanja, zmanjšanje investicij v širjenje proizvodnje oziroma storitev ter na znižanje sredstev za raziskovalne in razvojne dejavnosti. Direktorice Deloitta Slovenija mag. Alenka Gorenčič glede omenjenega pravi: “Glas gospodarstva in posameznikov, ki zna biti kritičen, je večinoma preslišan ali mnogokrat razumljen kot izogibanje plačevanja pripadajočega deleža k financiranju javne porabe. Pri sprejemanju ukrepov za izvedbo potrebnih sprememb si je namreč potrebno prizadevati, da se izvede široko usklajevanje z različnimi deležniki. Ali je naš cilj, da vsi postanemo socialni podpiranci, ki plačevanje davkov enačijo s podporo korumpiranim birokratom? Potrebujemo davčno politiko, ki bo učinkovita in bo ohranjala socialno in razvojno naravnano poslovno okolje.” Predstavniki finančnikov in gospodarstvenikov pa so po drugi strani podprli ukrepe, ki bi izboljšali kulturo plačevanja davkov ter s tem pozitivno prispevali k skupnemu znesku pobranih davkov. Vsi odgovori, ki so jih zbrali v Deloittu, so bili anonimni in zaupne narave.
J. Ž.