Lojze Peterle je član stranke NSi. V Evropskem parlamentu pa pripada poslanski skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) v poslanski skupini ELS in je bil tudi podpredsednik Evropske ljudske stranke.
“Vesel sem, da pripadam temu nasmehu zgodovine. Pa vendar sem se takrat bil pripravljen odpovedati mestu mandatarja v korist Jožeta Pučnika, ki pa je ponudbo zavrnil. Njegova politična in demokratična izkušnja se mi je zdela bolj primerna za takratni čas. Zdelo se mi je, da mora imeti prvi mož Demosa močno pozicijo. Šla sva na Rožnik na sprehod in naslednji dan mi je zaželel vse dobro. Ponosen sem, da sem prevzel to vlogo in ni mi žal. Ta čas je največji dosežek slovenskega naroda. Narod nima večje želje kot to, da živi v svobodni in demokratični deželi. Vedel sem pa tudi, da bo zaradi mojega krščanstva to dejstvo polariziralo Slovenijo. In jo je. Slišal sem najave, kaj vse se bo zgodilo. Pučnik kot ateist bi doživel manj napadov. Manj strel bi udarjalo nanj.”
Slišala sem, da naj bi Jože Pučnik šel na enourni sprehod tudi s Spomenko Hribar?
“S kom vse se je takrat sprehajal po najinem pogovoru, ne vem. Sem pa slišal, da naj bi ga. Hribar imela precej vpliva na Pučnikovo takratno odločitev.”
Pritiskov ni manjkalo. Tudi kasneje. Šlo je za tektonske premike. Predsednik vlade je postal nekdo, ki ni imel politične preteklosti – ker nisem bil član komunistične partije. Če se pa spomnim kakšnega članka ob prevzemu te vlade, ki se je takrat imenovala še Izvršni svet. Predstavljali so me kot ignoranta, kot črnega. Skoraj da ni bilo karikature, na kateri ne bi bil na križu ali v kakšni kapelici. Dobro so se zavedali, da potiskanje predsednika vlade v diskvalifikacijski kontekst – vera ni bila zaveznik komunistične partije. Vera je bila prečrtana. Še na univerzi, v 70. letih, smo se morali učiti o veri kot predsodku. Bil sem iz odpisanega sveta.
Kaj je bilo tisto ključno, da ste se potem razšli? Zakaj je Demos razpadel?
“Dobro vprašanje. Demos je razpadel zato, ker je v njem pošla notranja volja za skupno delo naprej. Deloma prav zato, kar sem pravkar rekel. V tej stranki, ko sem nekoga povabil na podpredsedniško mesto in mi je suvereno odgovoril, da on je lahko samo predsednik vlade. Kasneje sem slišal, da je bil za to vlogo tudi namenjen. Ta boj se je začel takoj po proglasitvi države. Hoteli so me zamenjati in šlo je za simboliko ne samo na strani stare partije in njenih strank komunističnega porekla, ker niso želeli tega preboja zgodovinskega dosežka. Jaz sem jim bil simbolna grožnja. Vlada je morala pripraviti obrambo. Doživeli smo odvzemanje orožja teritorialni obrambi. Šli smo v smeri samostojnosti golih rok.”
Kdo je razoroževal Slovenijo? Kdo je odigral ključno vlogo?
“Pravi izraz je “samorazoroževanje” – na podlagi ukaza Jugoslovanske ljudske armade. Danes je jasno, da se je to razoroževanje dogajalo z vednostjo takratnega vrha slovenske Teritorialne obrambe in to so ljudje iz takratnega političnega vrha Slovenije tudi vedeli. Zaradi tega imamo danes težave, tudi različna vrednotenja, različne kvalifikacije so padle o narodnem izdajstvu. Predsedstvo ni odreagiralo hitro in odločno. Tako je kar osemdeset odstokov orožja odšlo iz Slovenije v skladišča Jugoslovanske ljudske armade. Beseda samorazoroževanje je tukaj na mestu, ker je šlo z vednostjo tudi slovenske politike, vendar ne v Demosovem krogu.”
Kako komentirate ustanavljanje novih strank na desnici – recimo g. Primca? Ali potrebujemo še eno stranko na desnem polu zskrščanskim predznakom?
“Ne bi se opredeljeval do imen. Pozdravljam karkoli, kar lahko prispeva k temu, da bomo Sloveniji pomagali naprej iz pomladnih izhodišč. Če rečem pomladna izhodišča, to pomeni, da ne govorim ideološko. Slovenska pomlad je navdihujoč politični standard, ki pozna skupno dobro. K temu se moramo vrniti.”
Koliko ste lahko iz Bruslja vpeti v aktualno politiko doma? Ste se s tem distancirali od svoje stranke NSi?
“Slovenija lahko uporabi Peterleta, kolikor hoče, ne glede na vlado, ki ji ponudim svoje usluge. Evropski poslanci so na enem ključnem križišču, kjer se odloča in prvi dobimo ključne informacije. Odnos do evropskih poslancev oziroma interes slovenskih vlad do sodelovanja z njimi je relativno majhen.”
Kako komentirate govor Ljudmile Novak o demokratični desnici?
“O tem sem bral, ker mene tam zraven ni bilo. Mislim, da je imela razlog, da je to povedala, kot je povedala. Če se je zdelo predsednici naše stranke, da to ob tej priložnosti pove, je verjetno vedela, da ni nujno, da bo pozdravljena. Jaz bi to vzel kot eno pomembno dejstvo in bi o njem premišljeval.”
Ali je to za Novo Slovenijo odmik z desne strani?
“V tem ne vidim odmika. Ga. Novakova govori naravnost in ne olepšuje zadev. Z njenim stališčem se da lepo napredovati. Jaz bi ga vzel zares. Če nekdo misli tako kot predsednica neke suverene stranke, bi se vprašal, zakaj je to povedala. Predsedniki ključnih strank se morajo dogovoriti, kako bodo ozelenili pomlad. Petindvajseta obletnica je simbolna priložnost za napredek.”
Lahko pojasnite dejstvo, da vas nekateri stalno omenjajo kot sodelavca UDBE?
“Nimam kaj dodati. Bom pa nekaj povedal. Ko sem bil predsednik vlade, ni to prišlo nikomur na misel. Pa tudi nekaj časa, potem ne. Ko sem zmagal z listo Nove Slovenije s triindvajsetimi odstotki, so mislili, da želi Lojze Peterle prevzeti desnico. Takrat so se pojavile te norosti o udbovstvu. Zdaj sicer preskakujem. Ampak takrat nisem videl potrebe, da to komentiram, ker je tako noro. To se je razvilo za notranje politične potrebe. V tem ne vidim nobene dodane vrednosti. Vesel sem, da to tako ljudje tudi vidijo. Nisem še srečal nekoga, ki bi v to verjel. Žal mi je, da so se nekateri moji bivši sodelavci – očitno je eden od teh za to idejo tudi zagrabil. Zame je to obskurno.”
Gospod Drobnič je priznal sodelovanje, vi pa tega niste demantirali. Zakaj ne?
“Jaz sem dokumente objavil in če nobeden noče demantija objaviti. Res, celo nekaj časa nisem videl potrebe, da bi objavil. To je nizko, da bi dokazoval, da nisem. Ljudje so rekli »Nekaj pa le naredi«. Na SOVO sem naslovil pismo in imam dva dokumenta, ki trdita, da nisem bil ne to ne ono. Ampak teh, ki te floskule mečejo med ljudi, to ne zanima. Več ne morem narediti. Vem, kdo sem, kaj sem in tudi kaj sem za to državo naredil. Nobena umazanija mi ne more odvzeti ničesar od tega, kar sem. Lahko pa komu zamegli oči. To je nekomu mogoče malo uspelo malo sem in tja. Kar se pa tiče g. Drobniča, ki je na tem stolu sedel nekaj dni prej. Prepričan sem, da so marsikoga prisili. Kaj se je dogajalo z njim, nimam težav verjeti, ker ga že zelo dolgo poznam.”
Ste poznali ta del njegove preteklosti?
“Ne, tega nisem poznal. On je to pojasnil, kot je. Nimam podlage, da mu ne bi verjel. Udba je poznala metode, kako nekoga spraviti v odvisnost. To so ‘sitne’ zadeve in niso prijetne za tistega, ki ga taka obtožba doleti. Zgleda, da bo naša generacija še živela s tem. Šel sem nalašč pogledat Lajovčev spisek udba.net in nisem našel imen, ki so bila povezana s spremljanjem mene in mojega dela. Pa jih ni bilo na tistem seznamu, a sem prepričan, da so bili udbovci. Moje vprašanje je – kaj od tega je verodostojno. Vem, da so bila razna prikrivanja. V Udbi so bili ljudje, ki pa niso bili člani Zveze Komunistov zaradi kamuflaže. Saj smo razne scene na to temo že prebrali. Ni enostavno. Sam nisem šel niti tega svojega dosjeja prebrat, ker sem prepričan, da je prečiščen. Kaj bi gledal nek ostanek, nek prebirek, ker ne verjamem, da je tam notri nek verodostojen material. Vesel sem, da smo ob vseh teh sumih in pri tem blatenju, ki gredo vse do visokih imen, kljub temu dosegli reformo, demokratizacijo in osamosvojitev. Navkljub vsemu temu sem vesel, da sem bil del tega dogajanja.”
Več z Lojzetom Peterletom pa si oglejte na Novi24TV.
Sofija Pika Simič