Glede na to, da se volitve v Evropski parlament, ki bodo potekale v nedeljo, 26. maja 2019, nezadržno približujejo, objavljamo nekaj zanimivosti, povezanih z njimi. V nekaterih državah, članicah EU, je tako na primer glasovanje na evropskih volitvah obvezno, v nekaterih pa ne. Prav tako posameznikov glas nima enake veljave v vseh državah članicah.
V nedeljo, 26. maja 2019, se bomo prebivalci držav članic EU odpravili na volišča ter tam izbirali svoje poslance za Evropski parlament. V nadaljevanju predstavljamo deset glavnih dejstev, povezanih z evropskimi volitvami, ki jih je izpostavil spletni portal Al Jazeera Balkans.
Neenakovrednost glasov
Volitve v Evropski parlament so svobodne in neposredne volitve, na katerih državljani EU glasujejo tajno. Vendar pa načelo demokracije, da imajo vsi glasovi enako vrednost, v tem primeru ne velja. Kot primer navedimo, da vsak od 96 nemških poslancev predstavlja kar približno 860 tisoč Nemcev, vsak od 6 poslancev Malte pa le 80 tisoč Maltežanov. Pri sprejemanju odločitev v Evropskem parlamentu so glasovi posameznih poslancev ne glede na to enako pomembni. Uredba o tem, da so glasovi posameznih poslancev enako pomembni ne glede na to, koliko ljudi zastopajo, je zapisana tudi v pogodbah EU.
Obvezno glasovanje
V petih evropskih državah se morajo volivci obvezno udeležiti evropskih volitev. Te države so Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija in Luksemburg. Enako velja tudi za vse državljane drugih držav, članic EU, ki živijo in imajo pravico glasovanja v teh državah.
Veliko strank
Od prvih volitev v Evropski parlament leta 1979 do danes se je število aktivnih nacionalnih političnih strank povečalo s 57 na 212. Razlog za to je povečanje števila članic EU z 9 na 28. Ne glede na to se število političnih skupin v Evropskem parlamentu večinoma znatno ne spreminja. Po zadnjih volitvah se je tako na primer povečalo s 7 na 8.
Plače
Evropski poslanci zaslužijo bruto plačo 8.757 evrov na mesec. Poleg tega za kritje splošnih stroškov prejmejo še pristojbine v višini 4.513 evrov, za udeležbe na sejah pa dnevnice v višini 320 evrov. Osnovna plača evropskih poslancev temelji na plačah sodnikov Evropskega sodišča.
Zastopanost žensk
Število žensk v Evropskem parlamentu se povečuje z vsakimi volitvami. Pred 40 leti so predstavljale le 16,3 odstotka vseh evropskih poslancev, trenutno pa predstavljajo 36,9 odstotka vseh poslancev. Največji delež žensk med evropskimi poslanci ima Malta (67 odstotkov), sledita ji Irska in Švedska (55 odstotkov).
Osebje
Januarja 2018 je bilo v Evropskem parlamentu in tamkajšnjih političnih skupinah zaposlenih 7.698 ljudi. Od tega so več kot polovico zaposlenih predstavljale ženske (55 odstotkov). Večina zaposlenih dela v stavbah Evropskega parlamenta v Bruslju (4.903) in Luksemburgu (2.251). Na sedežu Evropskega parlamenta v francoskem mestu Strasbourg je zaposlenih le 292 ljudi.
Volilna udeležba
Na evropskih volitvah leta 2014 je skupno glasovalo 42,6 odstotka vseh državljanov EU. Glasovalo je 45 odstotkov vseh moških, prebivalcev EU, ter 40,7 odstotka vseh žensk, prebivalk EU.
Delež prebivalstva
Med državami članicami EU ima največ prebivalcev Nemčija: v njej živi 16,1 odstotka celotnega prebivalstva EU. Sledijo ji Francija (13,1 odstotka), Velika Britanija (12,9 odstotka) in Italija (11,8 odstotka). Pravo nasprotje predstavljata Luksemburg in Malta, katerih prebivalstvo predstavlja le 0,1 odstotka celotnega prebivalstva EU.
Zaupanje
Med državljani z najmanj zaupanja v EU niso Madžari ali Poljaki, kot mnogi domnevajo, ampak državljani dveh ustanoviteljic EU, Francije in Italije. V obeh omenjenih državah je v raziskavi Eurobarometra iz leta 2018 le ena tretjina vseh anketirancev izjavila, da verjamejo v EU. Podobno je tudi na Češkem in v Veliki Britaniji, ki se pripravlja na izstop iz EU. Najmanj zaupanja v EU imajo državljani Grčije, ki sta jo močno prizadeli gospodarska in migracijska kriza. Samo eden od štirih prebivalcev omenjene države verjame v EU. Evropskim integracijam najbolj zaupajo Litovci, Danci in Švedi, pri katerih sta kar dve tretjini izjavili, da verjamejo v EU.
Težave
Po podatkih raziskave Eurobarometer največjo težavo za anketirance v praktično vseh članicah EU predstavljajo migracije. Edina izjema so Švedi, ki jim večji problem predstavljajo podnebne spremembe, ter Portugalci, ki jim glavni problem predstavlja terorizem. Tako na Švedskem kot na Portugalskem predstavljajo migracije prebivalcem drugi najpomembnejši problem.
M. D.