Premier Robert Golob je s predsedniki parlamentarnih strank, vodji poslanskih skupin, resornimi ministri in stroko sklical sestanek, kjer razpravljajo o nadaljnjih ukrepih za blažitev draginje. Janez Janša in Matej Tonin sta napovedala podporo ukrepom, ki bodo smiselni.
Robert Golob je že pred volitvami prejšnjo vlado omalovaževal s fašistično. S predstavniki nobene stranke na desnici se v zvezi s koalicijskimi pogajanji sploh ni želel pogovarjati. Takrat je rekel, da se mu “v tem trenutku z NSi ne da ukvarjati” – za razliko od skrajne stranke Levica, ki bi nacionalizirala zasebno premoženje. Te je na svojo željo povabil v koalicijo. Zdaj, ko so skupaj z radikalnim krilom leve politike (SD, Levica) izvedli kadrovski cunami in spolitizirali vse inštitucije, ki se jih je dalo spolitizirati, pa bi draginjo reševali skupaj z opozicijo.
Desnica je edina povezovalna sila v državi
Kljub temu, da so novi oblastniki prejšnjo vlado in njene stranke večkrat hudo užalili in celo sprejeli najbrž nazakonit in neustaven zakon o razveljavljenu njenih “škodljivih” ukrepov, pa je desnica vseeno sprejela ponujeno roko in tako dokazala, da je edina politična sila v državi, ki je sposobna pozabiti na zamere in se povezovati – seveda ne le takrat, ko jim voda teče v grlo kot zdaj Golobu. Tako Matej Tonin kot Janez Janša sta se vabilu odzvala in napovedala, da bosta smiselne ukrepe sprejela.
Dosedanji ukrepi so bili porazni
Spomnimo, da je vlada do tega trenutka sprejela takšne ukrepe za blažitev draginje, da so se ljudje držali za glavo. Prvi “ukrep” je bil dražitev pogonskih goriv, kjer je Golob ustvaril pravi kaos, ko je prehitro izdal, da bo vlada uredbo prejšnje vlade o najvišjih cenah pogonskih derivatov razveljavila. S tem je povzročil pravi kolaps trga z gorivi, okrivil pa je trgovce. Kljub temu, da RTV Slovenija poroča, da se je pri dizelskem gorivu država začasno odpovedala prispevkoma za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, to ne drži – odpovedala se je le 50-odstotnemu deležu, medtem ko potrošniki še vedno plačujejo 50 odstotkov obeh dajatev.
Prejšnji teden je vlada predstavila ukrepe na področju električne energije in določila najvišje cene za gospodinjstva in male poslovne odjemalce do 31. avgusta 2023, pri čemer je bila cena določena na skoraj dvakratniku trenutne, ki jo ponujajo energetska podjetja.
Vlada je poleg tega s sklepom zavodu za blagovne rezerve odobrila povečanje obveznih rezerv pšenice, v prihodnjih dneh naj bi zavod objavil javni razpis za odkup pšenice, čeprav so kmetje že napovedali, da pšenice po najnižji ceni ne želijo prodati.
Golob bi politično enotnost
Golob pravi, da si pri sprejemanju ukrepov želi politične enotnosti. “Ponujam roko opoziciji in koaliciji, da se o ključnih vprašanjih za zimo pogovarjamo skupaj,” je dejal. Izrazil je željo, da bi politika “vsaj za trenutek, pa če je to za mesec ali dva“, pozabila na politična preigravanja.
Na posvet sta prišla tudi predstavnika opozicijskih strank Janez Janša (SDS) in Matej Tonin (NSi). Janša je opozoril, da je “skrajni čas, da vlada pripravi ukrepe, s katerimi se uravnoteženo naslovi probleme gospodarstva, kmetijstva in ljudi, ki jih imamo s to draginjo“. Zagotovil je, da je stranka SDS vedno pripravljena podpreti vse ukrepe, ki koristijo ljudem in gospodarstvu, in tako bo tudi tokrat. “Mi imamo predlogov veliko, nimamo pa glasovalne večine v DZ-ju,” je glede opozicijskih predlogov dejal Janša in dodal, da bodo predloge danes predstavili, “če bodo vladajoči pripravljeni poslušati“. S svojimi predlogi so na posvet prišli tudi v NSi-ju.
Opozicijski stranki imata svoje predloge
“Prihajamo s konkretnimi predlogi, kar se tiče znižanja DDV-ja in nekaterih vavčerjev. Jaz ne trdim, da mi vse vemo in da vse znamo. Pripravljeni smo poskušati tudi druge, in če bodo imeli boljše ideje, smo jih pripravljeni podpreti,” je dejal predsednik NSi-ja Tonin. Od srečanja si Tonin obeta iskren pogovor. “Slovenijo v drugi polovici leta čakajo zanimive stvari, če hočemo dosegati zmage, morata leva in desna politika med seboj sodelovati. Ta današnji pogovor vidim kot zelo koristen, želim pa si, da bi bil to pogovor, kjer bi iskali skupne rešitve,” je dejal in se strinjal s premierjem, da bi bilo koristno, če bi Slovenija našla formulo, kjer bi v prelomnih trenutnih za državo koalicija in opozicija našli skupni jezik. “Če združimo glave, če združimo ideje, potem lahko pridemo do zelo močnih rešitev, ki so v korist vsem in zaradi katerih Slovenija lahko zmaguje.”
V vladnem interesu je, da podpre ukrepe
Le upamo lahko, da bo koalicija zares pripravljena prisluhniti opoziciji in da ne sklicuje sestanka s figo v žepu ali za to, da bi bila politika na koncu za pomanjkanje skupno odgovorna. Vsekakor je v interesu vlade, ki je zaenkrat pokazala, da se v krizi enostavno ne znajde, da bi poslušala nasvete prejšnje vlade, ki je državo skozi še veliko hujšo krizo koronavirusne bolezni uspela tako dobro sanirati, da nas je The Economist razglasil za drugo najuspešnejše gospodarstvo v času pandemije.
Andrej Žitnik