Ustanovitev orožarskega holdinga prek SDH je zagotovo pomemben trenutek in način delovanja slovenske obrambne industrije v prihodnosti. Holding bo namreč – posredno ali neposredno – vlagal, odločal in razdeljeval proračunska sredstva posameznim obrambnim projektom, s tem pa tudi zasebnim podjetjem.
Ideja o orožarskem holdingu, natančneje p podjetju Dovos, kot so ga poimenovali, je na zelniku nekaterih zrasla že leta 2023, odločitev pa je Golobova vlada sprejela letos. Ves čas se poleg tega podjetja pojavlja eno ime. To je Damir Črnčec, zaupnik nekdanjega predsednika vlade in poznejšega ministra za obrambo Marjana Šarca, ki je nato postal tesen zaupnik Roberta Goloba in je zdajšnji akter v družbi SDH. To vodi Jankovićev Žiga Debeljak. Delili bodo milijarde evrov.
Slovenski državni holding (SDH), ki je v 100-odstotni državni lasti in ga vodi Žiga Debeljak, prijatelj Roberta Goloba in Zorana Jankovića, je ustanovil obrambno podjetje Dovos, družbo za obrambo, varnost in odpornost, ki je prav tako v državni lasti. Tako SDH kot Dovos sta registrirana na naslovu Mala ulica 5 v Ljubljani. Pobudo za ustanovitev podjetja je po navedbah SDH že leta 2023 dalo obrambno ministrstvo. Tedaj ga je vodil Marjan Šarec (Gibanje Svoboda, prej LMŠ).
V tričlanski nadzorni svet so imenovali Damirja Črnčeca, Golobovega zaupnika, sicer pa nekdanjega državnega sekretarja in zdajšnjega zaposlenega v SDH. Z Marjanom Šarcem sta tesno sodelovala v slovenski politiki in obrambnem sektorju, in sicer predvsem od leta 2018 do leta 2024. Njun odnos je zaznamoval prehod Črnčeca v Šarčevega ključnega sodelavca v njegovi vladi (od 2018 do 2020), ko je bil svetovalec za nacionalno varnost v Šarčevem kabinetu.
Za začetek tri milijone evrov
Po dostopnih podatkih je Črnčec ta čas pomočnik predsednika uprave SDH Žige Debeljaka. Nadzorniki Dovosa so ga nemudoma imenovali tudi za predsednika nadzornega sveta, za njegovega namestnika so izbrali Lovrenca Babiča, tretji član nadzornega sveta pa je Peter Dolžan.
Začetni kapitalski vložek SDH v podjetje Dovos znaša tri milijone evrov, od tega so po prvih podatkih vplačali 100.000 evrov ustanovnega kapitala, 2,9 milijona evrov pa naj bi bilo kapitalskih rezerv. Pri tem obstaja možnost dokapitalizacije.
Za prvega direktorja Dovosa je SDH imenoval Mateja Špragarja, dosedanjega direktorja nadzornega oddelka v SDH. Do konca leta načrtujejo tudi širitev poslovodstva na dve osebi. Drugi član naj bi imel neposredne vodstvene izkušnje na področju obrambe in varnosti.
Veliko neznank, dilem in pomislekov
Za javnost je šlo doslej vse na hitro. Veliko je neznank, dilem in pomislekov. Namen novega podjetja naj bi bil uradno podpirati razvoj in trženje proizvodov s področja obrambe, varnosti in odpornosti, in sicer z naložbami v slovenska podjetja. S tem naj bi krepili obrambne in varnostne sposobnosti države ter pozitivno vplivali na gospodarski razvoj.
Katere projekte naj bi financirali in katera podjetja naj bi pri tem sodelovala, ni znano. Prav tako ni znano, v katera podjetja bi lahko država lastniško vstopala. O tem naj bi domnevno odločal strateški svet za obrambno in industrijsko bazo ter odpornost. To je medresorska delovna skupina, ki deluje pod okriljem vlade in obrambnega ministrstva. Slednjega po Šarcu vodi Borut Sajovic, nekdanji župan Občine Tržič in poznejši poslanec Golobove stranke Gibanje Svoboda. Uradno naj bi ta svet spremljal, analiziral in predlagal spremembe na področju obrambne in industrijske baze v Sloveniji. Ustanovitev sveta so predvideli v strategiji razvoja obrambne industrije in tehnološke baze Republike Slovenije, ki jo je vlada sprejela 23. julija 2025. Pobuda za ustanovitev sveta sicer izvira že iz leta 2023, ko je obrambno ministrstvo SDH predlagalo ustanovitec obrambnega holdinga. Do septembra 2025 je bil svet omenjen kot “novoustanovljeni”, kar kaže na operativno vzpostavitev med poletjem 2025. Konkretne dokumente o vključitvi podjetij so pripravili za pregled na svetu, in sicer avgusta 2025.
Milijarde pod patronatom peščice
Ustanovitev sveta je tako tesno povezana z ustanovitvijo t. i. državnega obrambnega podjetja oz. orožarskega holdinga Dovos. Ta je bil v sodni register vpisan 12. septembra 2025. Podjetje je pod patronatom Damirja Črnčeca, izvajalo pa naj bi naložbe v robotizirane sisteme in vzdrževanje oborožitve. Svet bo nadzoroval in usmerjal te procese, posledično tudi denarne tokove. Naj ob tem spomnimo, da sta se Robert Golob in koalicija zavezala, da bo Slovenija namenila 2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo do leta 2027 in nato rast na 3 odstotke do leta 2030. Po nekaterih podatkih naj bi prispevek znašal celo do 5 odstotkov BDP.
Leta 2023 je Slovenija za obrambo namenila približno 1,35 odstotka BDP, kar pomeni, da bo povečanje veliko. Po napovedih je BDP Slovenije za leto 2025 ocenjen na približno 70,25 milijarde evrov, od tega bo 2 odstotka pomenilo 1,405 milijarde evrov. Leta 2024 je bilo za obrambo namenjenega približno 1,35 odstotka BDP, kar znaša približno 900 milijonov evrov. Doseganje dveh odstotkov BDP bo znesek povečalo za dobrih 500 milijonov evrov letno. 3 odstotki BDP pomenijo 2,37 milijarde evrov letno, kar je skoraj 1,5 milijarde evrov več, kot je Slovenija za obrambo namenila leta 2024. Navedeni zneski so sicer približni, saj je BDP odvisen od gospodarske rasti, inflacije in drugih dejavnikov. Že iz tega je kljub temu razvidno, da gre za več milijard evrov povečane zneske, nad katerimi bo bedelo podjetje Dovos, posledično tudi Črnčec.
Pomisleki o družbi Dovos
Pomisleki so večinoma povezani z morebitnimi tveganji za javna sredstva in neodvisnost od politike. Eden od pomembnejših pomislekov je pomanjkanje preglednosti in nadzora. Očitki gredo v smer, da bo Dovos omogočil manj pregleden način porabe javnih sredstev za obrambne naložbe, kar bi lahko vodilo do netransparentnih odločitev ali favoriziranja določenih podjetij. Minister za obrambo Borut Sajovic sicer zagotavlja, da bo nad nabavo bdelo ministrstvo, vendar javnost dvomi o ločitvi od državnih nalog.
Naslednji očitek se nanaša na politični vpliv in kadrovska imenovanja. V nadzorni svet je imenovan Damir Črnčec (nekdanji državni sekretar obrambnega ministrstva pod Šarčevim vodstvom, zdaj pomočnik predsednika uprave SDH), kar sproža pomisleke o politizaciji. Direktor podjetja Dovos je Matej Špragar (iz SDH), kar krepi vtis o notranjih imenovanjih brez javnega razpisa.
Velika so tudi finančna tveganja, obstaja celo možnost dokapitalizacije podjetja. Z začetnim vložkom 3 milijone evrov in načrtovano rastjo (za naložbe v robotiko, vzdrževanje oborožitve) obstaja namreč tveganje za dodatna javna sredstva brez jasnih meril uspešnosti. Kritiki opozarjajo na morebitno “črno luknjo” za davkoplačevalce – podobno kot pri nekaterih preteklih državnih projektih. Vse je povezano tudi s tem, da strategija iz julija 2024 predvideva vlaganja, podrobnosti o tveganjih pa niso razdelane.
Nadalje so tu še etični in strateški pomisleki. Možnost proizvodnje orožja in streliva (dejavnost je navedena kot prva) sproža etično vprašanje – ali bo Slovenija postala orožarska država, kar je v nasprotju z nevtralno podobo? Polemike vključujejo tudi tveganja za izvoz v konfliktne regije. Izpostavljeni so orožarski posli, pri čemer bi imelo orožje prioriteto pred socialnimi naložbami.
Potreben je torej večji nadzor, na to področje pa spadajo tudi neodvisne revizije. SDH sicer zagotavlja, da bo Dovos deloval “po najvišjih standardih”, vendar pa to v dani politični situaciji in politično nastavljenem kadru le malokdo verjame. Verjetno niti sami ne.
Pomisleki so utemeljeni, saj izhajajo iz izkušnje s poskusom nakupa prototipa 30-milimetrske daljinsko vodene postaje, to je projekta 8 x 8. Ministrstvo za obrambo želi to kupiti, kar je v popolnem nasprotju z mednarodnimi doktrinami nabave. Prave vojske in države namreč naročajo preizkušeno in s strani Nata certificirano ter standardizirano opremo, ki je v aktivni proizvodnji. Gre za problematiko, ki je povezana tudi s podjetjem Valhall in jo bomo še predstavili, saj do oddaje prispevka še nismo prejeli želenih odgovorov vpletenih na postavljena vprašanja.
Vida Kocjan