Preiskovalna komisija o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok je septembra nadaljevala z delom. Do sedaj je opravila 28 rednih in 6 nujnih sej. Na seji, ki je potekala 12. septembra, je bilo mogoče slišati dve novi pretresljivi zgodbi.
Po trditvah različnih skupin in organizacij je v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja na območju nekdanje Jugoslavije potekala trgovina z dojenčki, pri čemer naj bi bilo prodanih več kot 20.000 novorojenčkov. Kot smo že pisali, se zelo organizirano in odločno s tem ukvarjata dve srbski društvi, ki sta obravnavali več deset primerov, povezanih s Slovenijo. O domnevnih krajah dojenčkov so prvič javno govorili na Komisiji DZ za peticije in človekove pravice, in sicer 18. maja 2023. Tam je pobudnica razprave, ki pomaga materam, ki sumijo, da njihovi novorojenčki niso umrli, temveč so jih ukradli, govorila o grozljivih domnevah. “Vsem je skupno to, da jim je bilo v porodnišnici rečeno, da je dojenček umrl, saj ste še mlade, boste še rodile. Nobena od mamic ni videla trupla dojenčka, /…/ ne vedo, kje je otrok pokopan. Tisti, ki želijo nekako ustaviti to zadevo, so nam seveda rekli, da je to bila takrat praksa, ampak ne bo držalo. Veste, otrok, ki je rojen z dvema kilogramoma ali s tremi, ni patološki odpadek. In seveda ga tako niso nikoli obravnavali,” je takrat dejala medicinska sestra, zastopnica mater, danes pa tudi predsednica društva Izgubljeni otroci Slovenije Simona Šeremet Kalanj.
Romana Jelen o mamini izkušnji
Kot smo uvodoma omenili, so na seji, ki je potekala 12. septembra, zaslišali dve priči, ki sta povedali novi pretresljivi zgodbi o ukradenih otrocih. Prva je pred člani omenjene preiskovalne skupine, ki jo vodi poslanka SDS Alenka Jeraj, pričala Romana Jelen, ki je delila zgodbo svojih staršev. Kot je dejala, je njena mama 2. avgusta 1981 rodila v ptujski porodnišnici. Rodila je predčasno, in sicer nekje v osmem mesecu nosečnosti. Ker se je Romanina sestra rodila kot nedonošenček, so jo odpeljali v mariborsko bolnišnico, tedaj otroško bolnišnico na Vinarski cesti v Mariboru. Dali so jo v inkubator, oče jo je lahko vsega skupaj obiskal trikrat. Mama je vmes ni obiskovala zaradi posledic poroda in težav z vnetjem slepiča, ob prihodu domov pa so ji svetovali, naj otroka raje ne obiskuje.
Po Romaninih besedah je oče dejal, da je bila novorojenka lepega videza, imela je dolge črne lase, migala je z rokami in nogami, tudi barve je bila dokaj lepe. “Nekih posebnosti ni opazil, da bi bilo kaj narobe z njo. Trikrat je lahko samo govoril z medicinskimi sestrami. Ni pa mu uspelo priti v stik s kakšnim pediatrom,” je na seji povedala Jelenova in dodala, da je oče želel hčerkico večkrat obiskati, vendar so mu svetovali, naj je raje ne obiskuje, da ji ne bo prinesel kakšne bolezni.
Otroci s Petrička.
-
avgusta 1981 so po telegramu staršem javili, da je dojenčica umrla. Jelenova je nadaljevala, da je nato njen oče stopil v stik z bolnišnico, saj je želel videti svojega otroka, ampak so mu to odsvetovali, češ da je še mlad in da ni dobro, da bi tega otroka videl. Prav tako so dejali, da lahko uredijo tudi pogreb. Po vseh pregovarjanjih so se nazadnje dogovorili. Oče je sam želel opraviti pokop. “Krsto smo nato prejeli na pokopališče Podlehnik, kjer je tudi pokopana. Pogreb je bil 18. avgusta,” je še pojasnila Romana Jelen.
Dokumentacije o zdravljenju niso prejeli
Jelenovi so sami in s pomočjo društva Izgubljeni otroci Slovenije našli dokumentacijo. Zadeve se datumsko ne ujemajo, kar obsega predvsem popis sprejema. Tudi v obdukcijskem zapisniku je ponekod zapisan 17. avgust, drugod 18. avgust, kar je dan pogreba. Kot je še dejala Jelenova, je sama šla po župnijske izpise, v katerih je bila njena sestra zapisana kot mrtvorojena. Odšla je tudi na podlehniško občino, kjer je v dokumentaciji celo navedeno, da sta v grobu pokopani obe z mamo, čeprav je mama najemnica groba. Ponekod je v dokumentih navedeno, da je umrla mama, drugod pa, da je umrla sestra. Iz sprejemne dokumentacije v bolnišnico je kot oče njene domnevno pokojne sestre naveden Janko Jelen, v dokumentaciji, da je umrla, pa je naveden nekdo drug. Zaslišana je v nadaljevanju povedala, da v bolnišnici parafinskega vzorca njene sestre nimajo in da v zvezi s tem ne razpolagajo z nobeno dokumentacijo. Predsednica komisije Alenka Jeraj je na to pristavila, da bi omenjeni vzorec moral obstajati, če so opravili obdukcijo. Prejeli so le prvi del dokumentacije, in sicer popis bolezni, druge zdravstvene dokumentacije o zdravljenju pa ne. Na vprašanje, ali so starši otroka v krsti videli, je odgovorila nikalno. Krsta je bila namreč zaprta.
Pričevanje Marije Duh
Nato je pred omenjeno preiskovalno komisijo pričala Marija Duh, ki je sina rodila v mariborski porodnišnici, in sicer 15. decembra 1983. Porod je potekal dobro. Kot je dejala, so ga morali malo aspirirati in otrok je ob rojstvu zajokal. Dobila ga je v naročje, bil je živahen. Duhova takrat ni vedela, da ga bo imela zadnjič v naročju. Nato so jo odpeljali v drugo sobo, prišla je pediatrinja in povedala, da je z njenim otrokom vse v redu in da ga bo lahko dojila. Ko so drugim mamicam pripeljali otroka, njenega niso. V navezavi na to je dejala: “Spraševala sem, kdaj ga bojo, pa so mi odvrnili: ‘To se morate s pediatrinjo zmeniti.'” Pediatrinje pa nikoli ni bilo, da bi ji povedala, zakaj ji otroka ne pripeljejo.
Duhova je prav tako omenila, da je v ozadju pri vratih, slišala, da je neka ženska pediatrinji rekla, zakaj je Duhovi povedala, da je z otrokom vse v redu. “Ne vem, kdo je to dejal pediatrinji, ker sem bila še omotična,” je dodala Duhova. Ker ji otroka niso želeli pokazati, ga je naslednji dan odšla sama iskat. V prostoru, kjer naj bi bil njen otrok, so bili vsi inkubatorji prazni. Srečala je moškega v beli halji. Ta ji je rekel, da bo sestri povedal, naj pride ponjo, vendar se to ni zgodilo. V petek je šla na zrak in videla žensko in moškega, ki sta nesla otroka iz porodnišnice. Mogoče je, da sta bila to novopečena starša. Sama je imela tedaj občutek, kot da bi odnesli njenega otroka. Ko se je vrnila v prostore porodnišnice, so jo okregali, ker je šla ven. Govorili so ji, da se bodo dogovorili, kdaj bo lahko videla otroka. V sobi je dobila dve injekciji, da je zaspala.
Zagrozili si ji s psihiatrijo in policijo
Tudi tretji dan po porodu Duhovi otroka niso želeli pokazati. Rekli so ji, da pediatrinje ni, ker je konec tedna. V soboto popoldne, ko so obiski odšli, so ji povedali, da je sin umrl. Vprašala je, zakaj. “Boste videli, kaj bo v izvidih napisano, so mi rekli. Ničesar nisem dobila,” je povedala Duhova in dodala, da so naredili obdukcijo. Dva meseca je hodila tja, da je prišla do obdukcijskih listov. Meni, da je mogoče, da je zapisnik napisal nekdo, ki obdukcije sploh ni opravil. V zvezi s pogrebom so Duhovi povedali, da bodo otroka dali k starejši osebi. “Rekla sem, da ga želim pokopati,” je odgovorila in dodala, da so ji tedaj rekli, da tega sama ne more narediti in da to naredijo oni. “Vi se boste samo vznemirjali,” ji je rekel zdravnik. Rekla je, da je želela videti otrokovo truplo, vendar so ji odvrnili, da so ga odnesli, pri tem pa ji celo zagrozili s psihiatrijo in policijo. Dan zatem, torej v nedeljo, je odšla domov.
Petra Janša