Ena izmed najbolj vročih debat med zahodnimi strategi je učinek vojne v Ukrajini na stabilnost in moč ruske oblasti. Direktor ameriške obveščevalne agencije William J. Burnes trdi, da je vojna oslabila Putinovo oblast.
Burns pojasnjuje, da je ruska strategija od začetka vojne doživela globoke spremembe. Po tem, ko je postalo jasno, da Ukrajina ne bo padla v nekaj tednih, se je začelo vojno izčrpavanje, ki slabi Putinovo pozicijo znotraj kroga nosilcev ruske oblasti.
Burns kot primer navaja Putinovo neodločno ravnanje med Prigožinovim vojaškim uporom. Spomnimo, vodja vojske plačancev Wagner se je po mesecih konfliktov z ruskim obrambnim ministrstvom uperil proti samemu vrhu države. Skupina Wagner je začela svoj pohod proti Moskvi, ki so ga sicer sami ustavili na pol poti. Wagner se je vrnil na svoja mesta, Prigožin pa je kmalu za tem umrl v letalski nesreči. Burns trdi, da je Putinovo obvladovanje krize razkrilo šibkost ruskega voditelja.
Vojna je imela tudi hude posledice za gospodarstvo in prebivalstvo. Zaradi zahodnih sankcij se vse bolj zanaša na Kitajsko. Prebivalstvo se spopada z visokimi izgubami, vsaj 300 tisoč Rusov je bilo v vojni ubitih ali ranjenih. Zagotovo pa je visoke žrtve v vojni utrpela tudi Ukrajina, a ji to ni preprečilo, da ne bi zabeležila nekaterih velikih zmag proti veliko močnejšemu nasprotniku.
Ukrajina lahko izčrpa Rusijo
Burns pojasnjuje, da se Putin v tem trenutku zanaša na strategijo izčrpavanja. Strategija je logična, zaradi skoraj neomejenih ruskih resursov in veliko večjega števila prebivalstva se bo Ukrajina zlomila prej kot Rusija. A kot pravi Burns, lahko Ukrajina to strategijo izniči še z globljimi napadi na rusko zaledje.
Številni strategi že od začetka vojne svarijo, da bi lahko takšni napadi sprožili jedrsko eskalacijo. Burns v New York Timesu trdi nasprotno. Možnost tovrstnega razvoja dogodkov priznava, a hkrati pravi, da je ta možnost majhna, zato ji ne bi smeli pripisovati prevelike vrednosti. V tem kontekstu ne vidi zadržkov za nadaljevanje vojaške podpore ZDA Ukrajini. Ta je za uspeh Ukrajine odločilnega pomena.
Putinova obsesija
Burns po drugi strani v reviji Foreign Affairs piše, da je Putina pri poskusu osvojitve Ukrajine vodila iluzija o nadzoru te države. Nadaljuje, da je cilj vojaškega osvajanja iluzoren. Vojna je že zdaj velik poraz za Rusijo. Njena vojska je utrpela izjemno vojaško škodo in izgubila veliko človeških življenj. V Foreign Affairsu zagovarja, da mora Ukrajina, če hoče uspeti, še naprej slabiti rusko vojsko na bojišču in v zaledju. Omenja tudi nekatere ukrajinske vojaške uspehe v Črnem morju. Ti uspehi, tako Burns, lahko zrušijo Putinov aroganten odnos do vojne.
Še enkrat poudari izjemno pomembnost nadaljevanja ameriške vojaške moči napadeni državi. To ji ne omogoča zgolj paritete na bojišču, temveč tudi izboljšuje pogajalski položaj Ukrajincev, če bi prišlo do mirovnih pogajanj.
Konec nekega obdobja
Burns ugotavlja tudi naslednje. Obdobje, ki se je začelo po koncu hladne vojne, se je končalo z rusko invazijo na Ukrajino. Vzpon Kitajske na globalnem prizorišču je spremenil razmerja moči in s tem tudi prioritete ZDA. V tem kontekstu je izjemnega pomena, kako vojno v Ukrajini interpretirajo v Pekingu. Nadaljevanje ameriške vojaške podpore Ukrajini signalizira Kitajcem, da poskus vojaškega zavzetja Tajvana ne bi bil mogoč brez izjemne demografske, vojaške in politične škode. Tudi s tega zornega kota je izjemno pomembno, da se vojaška pomoč Ukrajini nadaljuje.
Ž. K.