Pred dvema mesecema smo se nahajali v povsem drugačni situaciji, kot jo poznamo danes. Že tedne namreč nimamo novih okužb v domovih za starejše občane. Sprostili so se številni preventivni ukrepi. Vlada Republike Slovenije je že s 15. majem lahko preklicala epidemijo, je uvodoma poudaril uradni govorec Vlade RS Jelko Kacin in ob tem dodal, da je zadnja novinarska konferenca v Cankarjevem domu posvečena temi, ki zadnje dni odmeva v medijih. “Glas koordinatorjev za Covid 19 za domove starejših občanov svojega pravega mesta v javni razpravi še ni našel,” je dal vedeti.
Kacin je poudaril, da je bilo njihovo delo v domovih za starejše občane ključno, da smo uspešno preprečili vdor epidemije v glavnino domov za starejše občane po Sloveniji, in drugič, da so se domovi za starejše občane, kjer je epidemija vdrla, zoperstavili. “Kljub temu, da nanj niso bili ne kadrovsko, ne prostorsko, ne infrastrukturno dobro pripravljeni.”
Ti domovi niso pripravljeni za epidemije
Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo na Golniku Aleš Rozman se je odzval na oddajo Tarča in podal nekaj strokovnih pojasnil. Na kratko je uvodoma predstavil delo koordinacije in kako je ta koordinacija nastala v prvih dneh epidemije Covid-19. “Kot sami dobro veste, je eden prvih problemov, ki je nastal, predstavljal Dom starejših občanov Metlika, kamor je okužba zašla med prvimi. Že ko smo delali prve aktivnosti, ko smo pobirali brise, ko smo se pogovarjali z osebjem in vodstvom tega doma smo opazili, da tukaj utegnejo biti veliki problemi. V Sloveniji je namreč več kot sto domov za ostarele občane.” Ti domovi po besedah Rozmana niso pripravljeni za epidemije, gre namreč le za nastanitvene domove, kamor ljudje gredo, da bi dobili določeno neko nego. Ni bilo mišljeno, da bi se tam izvajale večje zdravstvene aktivnosti.
“Hitro smo videli, tudi na tiste križarke križarke, ki je bila zasidrana pred japonsko obalo, da se v takih okoliščinah bolezen lahko hitro razširi, da ima lahko hude posledice, saj je populacija, ki živi v teh domovih zelo vulnerabilna. To so starejši ljudje, ki imajo številne pridružene bolezni in številne dejavnike tveganja za hud potek bolezni.” Rozman je spomnil, da je kot naslednji napočil Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah. “Takrat smo na na sestankih videli, v kakšni stiski se domovi nahajajo. Manjkalo je namreč zaščitne opreme, kot tudi osebja, ki je tudi zbolevalo, manjkalo je znanja, pomoči. Zato se je v nekem momentu spontano začela oblikovati neka koordinacija, navodila in pomoč, kako bi se tem domovom lahko priskočilo na pomoč in to je na srečo prepoznalo tudi ministrstvo, nas povezalo na nacionalni ravni ter imenovalo koordinatorje za določena področja po regijah.” Sledilo je oblikovanje navodil.
Koordinacija je bila po besedah Rozmana sestavljena iz koordinatorja na sekundarnem oziroma terciarnem nivoju, na primarnem nivoju za primarno zdravstvo. Nega je prispevala zraven tudi koordinatorico s področja zdravstvene nege. “Potem smo z bolnišnic vključevali v te skupine strokovnjake za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb, higienike, izkušene medicinske sestre in tudi osebje, ki je v podobnih okoliščinah v bolnišnicah ob epidemijah gripe že delovalo. Seznanjeni so bili z vsemi varnostnimi in zaščitnimi ukrepi.” Direktor bolnišnice na Golniku je izdal, da so se sestali s predstavniki domov za ostarele, z njihovimi direktorji, vodilnim osebjem, se pogovarjali o teh velikih potrebah in to je bila ena taka lepa izkušnja, predvsem na njihovem koncu. “Prvič, od kar sem aktiven v zdravstvu, že dve desetletji, sem videl, da smo se uspeli povezat tako domovi za ostarele, primarno zdravstvo, zdravstvena nega, bolnišnice v istem cilju: Kako pomagati, preprečiti epidemijo in umiranje med starejšo populacijo v domovih.”
Nismo zapirali poti v bolnišnico tistim, ki so bolnišnično obravnavo potrebovali
Glede na to, da v državi ni ne cepiva in ne zdravila za koronavirus, so si po besedah Rozmana zadali vodilo, da virusu čim bolj preprečijo vstop v domove. V primeru, če bi do okužbe v domu prišlo, so si zadali, da se prepreči, da bi se okužba širila na ostale stanovalce in da se jo poskuša zajeziti. “V ta namen smo izvedli treninge uporabe zaščitne opreme za zaposlene v domovih, pomagali smo jim pri dobavi zaščitne opreme, pomagali smo jim tudi z znanjem in nasveti ter praktičnimi izkušnjami, kako razdeliti dom na različne cone: na cono, kjer bodo bivali tisti, ki niso okuženi, kjer bodo bivali tisti, ki imajo sum na okužbo, kjer bodo bivali tisti z okužbo in blagimi simptomi, ki ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja.” Ob tem je jasno poudaril, da na nobeni točki niso zapirali poti v bolnišnico tistim, ki so bolnišnico obravnavo potrebovali.
“Smo se pa v ta namen, da bi se lažje odločali, kako in s kakšno stopnjo nujnosti obravnavamo bolnike stanovalce, odločili, da se opravi neka triaža z vidika domskih zdravnikov, internistov z bližnjih bolnišnic in strokovnjakov za paliativo, z namenom, da se stanovalcem ne bi naredilo škode. Vsi dobro vemo, da je lahko neki 80-85-letnik še polno funkcionalen, skrbi zase, potem pa zboli za neko virozo in lahko v dveh dneh postane privezan na posteljo in dokaj nebogljen.” Izpostavil je, da so se želeli izogniti temu, da bi ga videli takrat, ko je bolan v postelji in bi ga po nepotrebnem podcenili in bi sklepali, da je v zadnji stopnji kronične bolezni. Ocena stanovalcev se je zato naredila prej, ko so bili še v polni formi. “Seveda se je to beležilo na neke liste, ki ste jih v zadnjih dnevih veliko videvali po medijih.” Te liste so po besedah Rozmana nastale na podlagi priporočil, ki jih je podala stroka paliativne medicine.
Prevoz v bolnišnico še ni pomenil avtomatsko boljšega izhoda
Tudi v domovih so poskrbeli za tiste bolnike, ki že sicer potrebujejo kisik. Po besedah Rozmana je bila mogoča tudi intravenska terapija, obiski zdravnikov, kar pomeni, da se je neka oskrba odvila tudi v domovih za starejše, kjer pa to ni bilo mogoče, so bili bolniki prepeljani v bolnišnice. Ob tem je poudaril, da prevoz v bolnišnico še ni pomenil avtomatsko boljšega izhoda, torej da se bo bolnik kar pozdravil. “Tudi v bolnišnici smo v večini primerov lahko nudili isto stopnjo nege oziroma ista zdravila kot v tistih domovih, kjer bolniki niso bili premeščeni. Tudi v bolnišnicah so bili izidi za mnoge od njih neugodni. Treba je še povedati, da tudi pri starostnikih v 70 odstotkov primerov klinična slika Covida poteka z blago klinično sliko in pravzaprav ni potrebna nobena dodatna podpora, niti v smislu kisika niti v smislu infuzij.”
Glede koordinatorjev na vseh nivojih, ki so ponekod delovali zares odlično, ponekod pa so bile neke težave, so se s tem soočali prvič, je izpostavil in dodal, da vsem iskreno čestita, saj je bilo opravljeno veliko delo. “Številne izkušnje so bile pridobljene za naprej. Te izkušnje bomo sedaj kritično pogledali, skušali dopolniti načrt ukrepanja v dobro oskrbovancev v teh domovih. Kakorkoli, ta pristop je bil izredno multidisciplinaren, mogoče celo edinstven na svetu. Kamor koli pogledamo, vidimo, da so težave z domovi za ostarele in pogosto so bili izidi slabši kot v Sloveniji. V Sloveniji je od več kot 100 domov za ostarele okužba prišla v dobrih deset, pri nekaterih zgolj z osebjem in smo osebje pravočasno umaknili iz delovnega procesa tako, da se okužba ni premaknila na stanovalce. Pri stanovalcih smo več kot en primer odkrili v šestih domovih, v štirih domovih je bil potek epidemije oziroma sam prenos naprej uspešno ustavljen, pri dveh žal ne. Ampak tudi tukaj nabiramo izkušnje in znanje za naprej, kako v naslednjem valu, kako v naslednjih podobnih situacijah te stvari še izboljšati.”
Hana Murn