V primeru “afere ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič” se je odbijala žogica v zvezi s prijavo o sumu nezdružljivosti funkcij ustavnega sodnika, in sicer iz državnega zbora (DZ) na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), nato pa iz KPK nazaj na DZ. Na koncu pa je celo DZ, konkretneje mandatno-volilna komisija priznala, da nima pristojnosti razsojanja v tem primeru in ta zopet poziva KPK, da oddelajo svoje. Marsikdo v luči omenjenega sosledja dogodkov prihaja do spoznanja, da je bil namen sage le negativno poročanje o ustavnem sodniku, ki je v času trajanja funkcije opravljal dejavnost, ki mu je v okviru zakonodaje omogočena.
Po tem, ko se je Mladina razpisala o tem, da je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič v času opravljanja funkcije tudi pet let popoldanski samostojni podjetnik, je šla predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič v poziv k odstopu ustavnega sodnika. “Kot nekdo, ki se zavzema za pravno državo in kot pravnica pričakujem, da bo dotični ustavni sodnik ponudil svoj odstop nemudoma, da bo sprejel svojo moralno, če že ne drugo odgovornost,” je namreč izrekla po navedbah STA in napovedala, da bo zadevo predala na KPK.
Čeprav je Jaklič po pozivu k odstopu pojasnil, da so ustavni sodniki vezani na zakon o ustavnem sodišču, ki določa, da ustavni sodnik v času trajanja funkcije ne sme opravljati drugega poklica in pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca, sam pa je opravljal zgolj to, kar je dovoljeno skladno z zakonom, prav tako pa so se v zvezi s tem oglasili tudi pravniki, ki so povedali, da lahko ustavni sodnik poučuje in raziskuje, je bila KPK na podlagi prijave primorana uvesti predhodni preizkus o sodniku Jakliču.
KPK vztraja, da niso pristojni za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov
KPK je 22. aprila za STA sporočila, da bodo navedbe iz prejete prijave preverjene v predhodnem preizkusu z vidika lastnih pristojnosti. Ob tem so opozorili, da v zvezi z “nezdružljivostjo funkcijo sodnikov veljajo določbe drugih zakonov (ustave, zakona o ustavnem sodišču, zakona o sodniški službi), ki ne napotujejo na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije,” zaradi česar na KPK niso pristojni “za obravnavo oziroma presojo nezdružljivosti funkcij teh funkcionarjev”, so zaključili. 29. aprila so sporočili ugotovitev, da so ob preučitvi zakonodaje prišli do ugotovitve, da niso pristojni za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se po njihovih besedah ne uporablja, če “vprašanja glede nezdružljivosti funkcij ureja drug, specialen zakon, ki ne napotuje na uporabo drugega zakona”. Prijavo so tako odstopili DZ kot organu, ki izvoli ustavne sodnike.
Sluga: DZ nima pristojnosti!
Predsednica mandatno-volilne komisije DZ Janja Sluga pa sedaj pravi, da DZ oziroma mandatno-volilna komisija ni pristojna za to, da bi presojala presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Poslanka Sluga je na KPK naslovila odgovor na odstop prijave zoper ddr. Jakliča v preučitev z vidika pristojnosti DZ s področja domnevne nezdružljivosti funkcije. V njem je izpostavljeno, da 16. člen zakona o ustavnem sodišču ureja nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika. Kot pravijo, so sami pristojni za presojanje nezdružljivosti funkcij poslancev.
“Državni zbor oziroma mandatno-volilna komisija kot pristojno delovno telo na področju nezdružljivosti je pristojna za obravnavo vprašanj s tega področja le za poslance na podlagi zakona o poslancih, ne pa tudi za druge funkcionarje v Republiki Sloveniji,” je mogoče prebrati v odgovoru KPK. Ob tem pa je poudarjeno, da je vsak organ skladno z načelom delitve oblasti “samostojen in neodvisen pri izvajanju nalog s svojega delovnega področja”. “Državni zbor (oziroma mandatno-volilna komisija) ni pristojen organ za izvajanje določb o nezdružljivosti ne po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ki to področje sistemsko ureja ne po zakonu o ustavnem sodišču, ki ureja nekatere primere nezdružljivosti za ustavne sodnike”.
V nadaljevanju odgovora, pod katerega se je podpisala poslanka Sluga, je izpostavljena ena od odločb ustavnega sodišča, kjer se je presojalo skladnost Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (ZNOJF-1) in sprejelo odločitev, da je “del izpodbijanega zakona v neskladju z ustavo, del določb pa je bil razveljavljen”. “Z ZNOJF-1 je prišlo do ukinitve KPK kot samostojnega državnega organa, naloge nadzora nad nezdružljivostjo in naloge v zvezi s poročanjem javnih funkcionarjev o njihovem premoženjskem stanju pa so bile prenesene na komisijo DZ,” je pojasnjeno in dodano, da je najvišje sodišče v državi postreglo z razsodbo, da je takšna nadzorna funkcija DZ glede nezdružljivosti funkcije z dejavnostjo, “ki se nanaša na vse funkcionarje, sporna z vidika načela delitve oblasti, ker pomeni koncentracijo pristojnosti nadzora nad javnimi funkcijami pri DZ” … “V primeru, ko bi DZ izvrševal nadzor nad nezdružljivostjo funkcije z dejavnostjo nad ustavnimi sodniki (ali drugimi funkcijami v RS), bi prišlo do enakega položaja, ki ga je ustavno sodišče že prepoznalo kot neskladnega z ustavo”. V mandatno-volilni komisiji so prepričani, da je KPK po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije pristojna za omenjeno odločanje. “Pričakujemo, da bo KPK oddelala svoje,” je poslanka Svobode o zadevi izpostavila za N1, KPK pa je napovedal, da bo vsebina odgovora preučena, nato pa se bodo “opredelili v najkrajšem možnem času”.
Ž. N.