Predlog novele zakona o RTVS vznemirja Društvo novinarjev Slovenije. Med drugim zato, ker naj bi ta prinašal “vnovično politizacijo v organih upravljanja javnega medija”. Vik in krik zaradi konkretnega očitka je še zlasti toliko bolj nenavaden, saj gre v konkretnem primeru za društvo, ki je aktivno podpiralo Golobovo novelo zakona, ki je popolnoma podredila javni medij, ki smo ga primorani plačevati prav vsa gospodinjstva.
V stranki Gibanje Svoboda so že pred volitvami kot enega prvih ukrepov nove vlade napovedali spremembo zakona o RTV Slovenija. S svojo novelo zakona naj bi depolitizirali oziroma normalizirali stanje na javni radioteleviziji, in sicer potem, ko se je prvič po več kot desetih letih zgodilo, da tranzicijska levica v programskem in nadzornem svetu ni imela večine. Sprememba zakona o RTV jim je omogočila odstranitev neodvisnih novinarjev in urednikov, ki jih niso smatrali za dovolj “svoje”, ter imenovanje lojalnih posameznikov s strani interesnih skupin. Izvajanje čistk pa marsikoga ni presenetilo, saj je bilo že pred izvajanjem tako imenovane “depolitizacije” jasno, da ta ni bila nikoli namenjena večjemu pluralizmu, temveč enoumju, kjer ni prostora za kritiko vladajoče oblasti.
Prejšnji mesec je kulturno ministrstvo pod vodstvom ministrice Ignacije Fridl Jarc v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele zakona o RTVS, v skladu s katerim bi se svet RTVS preoblikoval v programski svet, finančni svet v nadzorni svet, štiričlansko upravo pa bi nadomestil generalni direktor. “Štiričlanska uprava se nadomešča z generalnim direktorjem kot enotnim poslovodnim organom, kar zagotavlja jasno odgovornost za poslovanje in razvoj javnega zavoda,” denimo izhaja iz zakona. Državne organe se v skladu s predlogom umika iz postopkov imenovanja članov programskega sveta. V zvezi s sestavo pa se navaja, da mora ta “temeljiti predvsem na strokovnih kompetencah s področij medijev, prava, javnih financ, gospodarstva, računovodstva in korporativnega upravljanja”. Z uveljavitvijo zakona bi prenehali mandati članov dosedanjih organov upravljanja. Spremenilo pa bi se tudi financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije. Pri tem bi se ohranila obveznost državnega financiranja teh dejavnosti kot dela javne službe, šlo pa bi se v odpravo zakonske vezanosti višine sredstev na vnaprej določene odstotke RTV-prispevka.
Razočaranja ne skrivajo
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) sedaj po navedbah STA vztraja, da rešitve niso v skladu s preteklimi odločitvami najvišjega sodišča v državi. “Razočarani smo, da se predlagatelj niti tokrat ne ukvarja z vzpostavitvijo zakonodajnega okvirja, ki bi Radioteleviziji Slovenija (RTVS) omogočil prilagajanje na številne spremembe v medijskem okolju in razvoj, temveč pretežno uvaja prilagoditve upravljanja in financiranja po volji vladajoče politike,” navajajo.
V zvezi z vzpostavitvijo nadzornega sveta, ki bi imenoval in razreševal generalnega direktorja, sprejemal statut, finančni načrt in izvajal nadzor nad poslovanjem RTVS ter bi imel sedem članov, od katerih bi jih šest imenovala vlada, vztrajajo, da naj bi šlo pri tem za “repolitizacijo in poskus vladnega nadzora nad ključnimi odločitvami javnega medija”. Veseli jih, da predlog zakona ohranja široko participacijo predstavnikov različnih javnosti in delov družbe v programskem svetu, manj pa odvzem nekaterih pristojnosti. “Skrajno kritični pa smo do tega, da mu hkrati jemlje pomembne pristojnosti in s tem zmanjšuje njegov pomen, saj gre za prikrito politizacijo upravljanja javnega medija,” namreč izpostavljajo v sporočilu za javnost.
DNS se tudi ne strinja s tem, da se nekatere člane organizacije imenuje neposredno, druge pa na podlagi javnega poziva. Po njihovem je javni poziv primernejši, ker med drugim omogoča večjo transparentnost izbora in imenovanje najbolj kvalificiranih kandidatov. V nos jim gre nabor organizacij, ki bi v programski svet imenoval predstavnike. Menijo, da ni razlogov za takojšnje prenehanje mandatov članov dosedanjih organov upravljanja. Po njihovo naj bi bi bilo to tudi ustavno sporno. “Razrešitev pred potekom mandata mora biti v skladu z Evropskim aktom o svobodi medijev izjemna in utemeljena, s predhodnim obvestilom ter z možnostjo sodnega varstva,” ob tem dodajajo.
Ker predlog novele zakona o RTVS odpravlja zakonsko določene deleže financiranja narodnostnih programov in glasbene produkcije, izpostavljajo prepričanje, da mora biti financiranje iz proračuna čim bolj avtomatično, po kvantitativnih kriterijih, ki so vnaprej znani in čim bolj natančno opredeljeni v zakonu, da se, kot pravijo, zaščiti medijsko svobodo. “Iz enačbe je treba zaradi zaščite medijske svobode v čim večji meri izključiti možnost parcialnih političnih odločitev,” pravijo. Menijo, da bi bilo na mestu, da bi predlagatelj navedeno upošteval pri oblikovanju rešitev. “Višino sofinanciranja pa naj določi tudi za druge programe in projekte v javnem interesu,” še ravno tako dodajajo.
Vsi si želimo neodvisnih medijev, zlasti ko gre za javni medij. A Golobova “depolitizacija”, ki to v resnici ni bila, je privedla ravno v nasprotno smer, zato je več kot očitno, da so spremembe nujno potrebne, če se iskreno želi iti v smer depolitizacije.
A. H.