Vlada je danes potrdila predlog interventnega zakona, s katerim se odziva na izredno rast cen pogonskih goriv, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo in energetiko. S predlaganim zakonom ščitijo kmetijstvo in transport ter preprečujejo prenos draginje na potrošnike, so poudarili. Pomagali bodo pri kritju cen goriva in nakupu pnevmatik.
“Visoke cene goriv najbolj neposredno prizadenejo cestni prevoz blaga in potnikov, logistiko ter kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in marikulturo. Višji stroški v teh dejavnostih se hitro prenašajo v cene prevoza, hrane in drugega blaga, na koncu pa jih občutijo gospodarstvo in potrošniki. Z interventnim zakonom želimo ta prenos omejiti ter zaščititi prehransko oskrbo, konkurenčnost slovenskega gospodarstva in potrošnike pred dodatnimi podražitvami,” so po dopisni seji vlade pojasnili na ministrstvu. Ne gre za splošno subvencioniranje goriva, temveč za ciljno in začasno pomoč najbolj izpostavljenim dejavnostim, so dodali.
Predlog novega zakona o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv po njihovih navedbah uvaja tri ciljno usmerjene ukrepe. Prvi je pomoč cestnim prevoznikom blaga in potnikov, z izjemo že subvencioniranega javnega potniškega prometa, pri pokrivanju dela dodatnih stroškov dizelskega goriva.
Država bo prevoznikom doplačala do borzne cene goriva
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, predlog zakona predvideva določitev zgornje meje pomoči in doplačilo razlike do cene goriva, ki velja na borzah. Pri avtoprevoznikih je trenutno po njegovih pojasnilih veljavna borzna cena nafte 1,03 evra, v predlaganem zakonu pa so kapico, ki jo lahko vlada s sklepom spreminja, določili pri 0,75 evra. “Ta trenutek bi za vse, kar je nad to ceno na borzi, priskočila na pomoč država,” je ponazoril Vrtovec.
Pri kmetih bo enačba drugačna
Drugi ukrep je namenjen kmetijstvu in gozdarstvu. Upravičena količina goriva se bo določala na podlagi dejansko kupljenega goriva, obdelovanih površin in normirane porabe glede na vrsto rabe zemljišča, pri čemer se bo ukrep izvajal po de minimis shemi državne pomoči. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec je na novinarski konferenci izpostavila, da so se na ministrstvu odzvali na pozive številnih kmetov in organizacij pridelovalcev k državi pomoči. “V tesnem medresorskem sodelovanju smo aktivno pristopili k reševanju (…) da bi zagotovili prehransko varnost in pomagali domačim pridelovalcem,” je dejala. Glede na predlagani interventni zakon se za nosilce kmetijskih gospodarstev ter določene gozdarje uvaja pomoč za nakup plinskega olja kot goriva za ogrevanje oziroma KOEL, ki se uporablja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Predvidena je tudi posebna ureditev za male kmetije, ki ne dosegajo praga za vračilo trošarine.
Druge subvencije niso ogrožene
Vrtovec je zagotovil, da zaradi finančne pomoči avtoprevoznikom in kmetom iz sredstev Borzena ne bo ogrožena izvedba drugih razpisov, ki jih izvaja ta družba, kot je denimo izplačilo subvencij za nakup toplotnih črpalk in podobnih stvari. Je pa napovedal, da država v prihodnje “absolutno ne bo več financirala subvencij za nakup električnih vozil“.
Glede pomoči navadnim državljanom, ki jih prav tako pestijo visoke cene naftnih derivatov, pa je Vrtovec dejal, da čakajo odgovor iz Bruslja glede znižanja trošarin. “Če pogledate gibanje cen naftnih derivatov v tujini, boste videli, da imajo v bistvu približno tri ali štiri države v EU cenejše kot Slovenija,” je poudaril.
C. Š., STA