Saj ni res, pa je. Zadnji predsednik Komunistične partije Slovenije Milan Kučan je podobno kot Janez Zemljarič, Janez Drnovšek in Janez Stanovnik na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja po smešno nizki ceni prišel do hiše v Murglah. Očitno pa mu to ni bilo dovolj, saj je ob že tako dolgem seznamu privilegijev zahteval celo povrnitev sredstev, vloženih v stanovanjsko hišo v Murglah.
Gre za stanovanjsko hišo v Murglah, v katero se je Kučan vselil leta 1989, ko je opravljal funkcijo člana predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in delegata skupščine Socialistične republike Slovenije. Hišo, ki je bila v lasti slovenskega izvršnega sveta, je odkupil na podlagi določb t. i. Jazbinškovega zakona iz leta 1991, ki je bil sprejet za imetnike stanovanjske pravice takratnih družbenih stanovanj, cene pa so bile tudi do 10-krat nižje od realnih. Po navedbah Demokracije je bila hiša, v kateri so stanovali Kučanovi, ocenjena na več kot 3 milijone slovenskih tolarjev oziroma na skoraj 95 tisoč nemških mark.
Želel povrnitev vloženih sredstev v hišo
V prošnji za priznanje vloženih sredstev v stanovanjsko hišo v Murglah je Kučan zapisal, da je na podlagi soglasja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in potrdila Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Ljubljane Vič Rudnik opravil nekatere izboljšave v stanovanjskih prostorih, in poudaril, da je v izvedbo del vložil lastna sredstva v višini 964.000 dinarjev. Ob tem je navedel, da prosi, da se mu v skladu z določili 62. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu priznajo vložena sredstva in se mu poračunajo v skladu s 1. točko komentarja k 62. členu.
Glede na to, da je nekdanji predsednik države za hišo na koncu plačal le dobrih 41 tisoč mark, poleg tega pa je za simbolični znesek odkupil še zemljišče okoli hiše, na kateri bi lahko stala še ena stanovanjska hiša, je naravnost sramotno, da je zahteval še povračilo sredstev za obnovo. Ni kaj, Kučan je že od nekdaj živel preskrbljeno življenje, ob tem pa mu pomaga dosmrtna plača predsednika države v višini 80 odstotkov predsedniške plače, ki si jo je zagotovil pred leti.
N. Ž.