Po petkovem napadu z nožem v nemškem Manheimu, ki ga je zakrivil 25-letni napadalec z afganistanskim poreklom Sulejman A., in v katerem je življenje izgubil policist, se je v Nemčiji okrepila diskusija o islamizmu in deportacijah v Afganistan.
Nedavna smrt 29-letnega policista Rouvena L. na dogodku, ki ga je organizirala skupina Pax Europa, je pretresel marsikoga. Socialni demokrati, ki vodijo notranje ministrstvo so celo pričeli pritiskati na Zelene, ki vodijo ministrstvo za zunanje zadeve, da bi lahko čimprej začeli z repatriacijo Afganistancev, najprej v Pakistan, od tam pa naprej na mejo z Afganistanom.
Petkov morilec z nožem prihaja iz afganistanskega Hindukuša. Sulaiman A. je prišel v Nemčijo leta 2013, dve leti pred migrantsko krizo in precej preden so talibani ponovno prevzeli oblast v Afganistanu. Njegova prošnja za azil je bila leta 2014 zavrnjena, je poročalo več medijev. Vseeno pa ta ni bil deportiran. Devet let kasneje so mu oblasti izdale dovoljenje za začasno prebivanje, ker je v Nemčiji zaplodil otroka z žensko, ki ima nemško državljanstvo in za katerega ima Sulaiman A. skrbništvo.
Če je bila deportacija Sulaimana A. pred leti težka, je sedaj skorajda nemogoča in to četudi bi bil ta obsojen. Oktobra 2021, malo preden so talibani vnovič prevzeli oblast, je tedanji nemški zvezni notranji minister Horst Seehofer odredil ustavitev deportacij v Afganistan. Ob tem je izpostavil, da ima ustavna država odgovornost, da deportacije ne postanejo nevarne za vpletene.
Toda krvoločni zločin v Mannheimu povzroča vse večji nemir. Opozicijska CDU (nemški krščanski demokrati) je v ponedeljek pozvala k sprostitvi ustavitve deportacij. Do res osupljivega preobrata pa prihaja tudi na strani Socialdemokratske stranke Nemčije (SPD).
Zanimiv preobrat pri vladajoči SPD
Kancler Olaf Scholz je po poročanju medija Frankfurter Allgemeine napovedal dosledno ukrepanje proti napadom na varnostne sile, ne da bi natančno povedal, kaj na bi to pomenilo. Hamburški notranji minister Andy Grote, tudi socialdemokrat, je bil veliko jasnejši. Predstavil je namreč osnutek resolucije za konferenco notranjih ministrov čez dva tedna, ki ima jasen naslov: “Repatriacija ljudi, ki predstavljajo grožnjo javni varnosti – vključno z Afganistanom in Sirijo”. “Vsakdo, ki tukaj zagreši huda kazniva dejanja, mora zapustiti državo, četudi prihaja iz Afganistana,” vztraja Grote. Varnostni interesi Nemčije namreč po njegovih besedah prevladajo nad interesom storilca, da jih zaščiti. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser iz vrst vladajoče Socialdemokratske stranke je sporočila, da se izvaja intenzivno raziskavo o tem, kako bi lahko kriminalce spet deportirali v Afganistan.
Vse oči so zdaj uprte v zunanje ministrstvo. Če bo to podalo novo in drugačno oceno razmer v Afganistanu, nič ne bo oviralo deportacij. “Po razumljivi začasni ustavitvi deportacij, bi moralo ministrstvo za zunanje zadeve zdaj končno sprostiti pot, da se bodo deportacije v Afganistan znova izvajale v prihodnosti v primerih hudih kaznivih dejanj,” je poudaril Dirk Wiese, namestnik predsednika poslanske skupine SPD. Wiese tudi ne želi več nuditi zaščite nevarnim ljudem in sovražnikom ustavne ureditve.
Ni znakov, da bi se mišljenje spremenilo med Zelenimi
Grote poudarja, da bi moralo zunanje ministrstvo preučiti tudi varnost regije Damask, da bi lahko tamkajšnje letališče uporabili za deportacije. Po njegovo pa bi moral obstajati tudi dogovor s pakistansko vlado, da se nekaj Afganistancev iz Pakistana pripelje po kopnem v Afganistan.
Zaenkrat pa nič ne kaže, da bosta zunanja ministrica Annalena Baerbock iz vrst Zelenih in ministrstvo, ki ga vodi, šla v spremembo varnostne ocene regije okoli Afganistana. “S talibansko teroristično vladavino je Afganistan padel nazaj v kameno dobo,” je pred enim letom dejala zunanja ministrica. Vodja Zelenih Omid Nouripour pa je v ponedeljek ponovil, da obstaja dober razlog, zakaj se ljudi ne deportira v Afganistan.
Ž. N.