Po dveh dneh pogajanj med najvišjimi ameriškimi in kitajskimi uradniki v Londonu je bil sklenjen dogovor med ZDA in Kitajsko.
V primeru dokončne odobritve s strani obeh predsednikov se bodo ZDA po besedah Donalda Trumpa dokopale do tistih redkih zemelj, ki jih potrebujejo, medtem ko bodo kitajski študenti lahko zasedli svoja mesta na ameriških univerzah.
Nujna še potrditev obeh predsednikov
“Dogovor s Kitajsko je dosežen, morava pa ga potrditi še predsednik Xi in jaz,” je preko platforme Truth Social sporočil Trump in navedel, da bodo redke zemlje in magneti nemudoma dobavljeni s strani Kitajske, medtem pa se bo Kitajski zagotovilo, kar je bilo dogovorjeno, vključno z možnostjo, da lahko kitajski študenti nadaljujejo s šolanjem na ameriških univerzah.
Izvoz redkih zemeljskih mineralov s Kitajske, ki so ključni za sodobno tehnologijo, je predstavljal eno glavnih tem pogovorov v Londonu. Po pogovorih je ameriški minister za trgovino Howard Lutnick dejal, da bi moral dogovor med državama odpraviti omejitve glede redkih zemeljskih kovin in magnetov.
ZDA so kritizirale Kitajsko, da je bila počasna pri izvozu redkih zemeljskih kovin in magnetov, ki so ključni za proizvodnjo vsega, od pametnih telefonov do električnih vozil. Medtem je Washington Kitajski omejil dostop do ameriškega blaga, kot so polprevodniki in druge tehnologije, povezane z umetno inteligenco. “Dosegli smo okvir za uresničevanje Ženevskega dogovora,” je Lutnick sporočil novinarjem in napovedal, da bo do uresničevanja konkretnega dogovora v praksi prišlo, ko bo s strani predsednikov prišlo do odobritve.
Do zadnjega kroga pogajanj med ZDA in Kitajsko je prišlo po telefonskem pogovoru med predsednikoma, ki ga je Trump označil kot zelo dobrega. “Obe strani sta načeloma dosegli okvir za izvajanje soglasja, ki sta ga predsednika dosegla med telefonskim pogovorom 5. junija, in soglasja, doseženega na ženevskem srečanju,” je izjavil kitajski namestnik ministra za trgovino Li Chenggang.
Kitajska v carinski vojni utrpela največ škode
Kitajska je bila v luči uvedbe carin na uvoz v ZDA najbolj prizadeta. Peking je na to odgovoril z višjimi carinami na ameriški uvoz, kar je sprožilo povračilne ukrepe, ki so dosegli vrh pri 145 odstotkih. Maja so pogovori v Švici privedli do začasnega premirja, ki ga je Trump označil kot “popoln reset”. S tem so ameriške carine na kitajske izdelke padle na 30 odstotkov, Peking pa je znižal dajatve na ameriški uvoz na 10 odstotkov in obljubil odpravo ovir za izvoz ključnih mineralov. Strani sta si postavili 90-dnevni rok za sklenitev trgovinskega dogovora, poroča BBC.
Vendar sta ZDA in Kitajska od takrat poročali o kršitvah necarinskih zavez. Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je bil kritičen, ker Kitajska ni razveljavila omejitev izvoza magnetov redkih zemelj. Peking pa je ZDA obtožil kršitev dogovora, vključno z ustavitvijo prodaje programske opreme za oblikovanje računalniških čipov kitajskim podjetjem. Ni pa jim bilo niti po godu, da so bili kitajskim študentom preklicani vizumi.
Skupna povprečna carinska stopnja na uvoz kitajskega blaga v ZDA bo v prihodnje pri 55 odstotkih, povprečna stopnja za uvoz ameriškega blaga na Kitajsko pa pri 10 odstotkih, je po navedbah STA izpostavil Trump, ki ameriško-kitajske odnose označuje za “odlične”.
Ž. N.