V četrtek, 20. februarja, se bo pričelo zbiranje podpisov proti dodatkom za kulturno elito za tako imenovane izjemne umetniške dosežke. Med tistimi, ki bodo lahko, ko bodo izpolnjevali pogoje za upokojitev, zaprosili zanj, je denimo nagrajenka Prešernovega sklada iz leta 2018 Maja Smrekar, ki jo marsikdo pozna po “umetniškem dejanju”, in sicer dojenju psa.
Cikel projektov K-9_topologija, ki problematizirajo človeško vrsto kot invazivno in se med drugim poigravajo z idejo sinteze psa in človeka, je bil tisti, ki je intermedijski umetnici Maji Smrekar leta 2018 prinesel nagrado Prešernovega sklada. V enem od projektov so volkovi z njenega golega telesa polizali škrobasto želatino.
Projekt, ki je javnost še posebej razburil, se je imenoval Hibridna družina. V okviru tega je namreč Smrekarjeva “svoje telo spodbudila, da je začelo proizvajati materino mleko, s katerim je nahranila mlado nečloveško žival”. “Simbolno je njeno telo postalo materinsko, toda ne več njeno (m-Other), in se tako emancipiralo od heteronormativnega diskurza,” so pojasnili v obrazložitvi nagrade Prešernovega sklada. V sklepnem projektu ARTE_mis leta 2017 pa je bilo mogoče pod mikroskopom opazovati celico, v kateri sta bila biotehnološko združena človek in pes.
“S tem delom so se premaknile nekatere meje, zadrgetale so nekatere družbene norme in premaknila se je umetnost sama. To delo je veliko, kot se za čisto umetnost spodobi. Ob njegovi brezkompromisnosti, ki še vedno dviguje prah, velja znova ugotoviti, da tisti, ki ne razumejo umetnosti sodobnosti, ne razumejo časa, v katerem živijo. K-9_topologija je umetnina, ki vznika iz znanstvenih in tehnoloških avantgard, zato pred nas zagotovo razgrinja tudi nekatere težje izzive jutrišnjega dne,” je bilo denimo še mogoče prebrati v utemeljitvi nagrade.
Smrekarjeva bo lahko zaprosila za dodatek
Marsikomu verjetno ni povsem jasno, kako bi lahko denimo dojenje psa predstavljalo tako velik kulturni dosežek, da bi bil primeren za zlato pokojnino. Spomnimo se. Po tem zakonu bodo Prešernovi nagrajenci, nagrajenci Prešernovega sklada in nagrajenci nagrad po zakonu o odlikovanjih Republike Slovenije prejemali od 750 do 1500 evrov dodatka na svoje pokojnine. “To pomeni, da bodo nekateri prejemali pokojnine tudi v višini 3300 evrov za leto 2025,” je za naš medij nedolgo nazaj pojasnil poslanec SDS Andrej Hoivik.
Če želi nekdo kot nagrajenec Prešernovega sklada zaprositi za pokojnino, potrebuje še eno nagrado. “Poleg nagrade Prešernovega sklada bo treba prejeti LE eno nacionalno priznanje ALI nagrado iz priloge, ki jo je določilo ministrstvo za kulturo ALI mednarodno nagrado oz. priznanje. Med njimi sta na primer kresnik novinarske hiše Delo in večernica novinarske hiše Večer, ki nista ravno življenjski deli,” je prav tako pojasnil poslanec.
Za dodatke niso vplačevali v pokojninsko blagajno
Ker za te dodatke določenim umetnikom v pokojninsko blagajno ni bilo treba plačati niti centa, odločitev koalicije še toliko bolj razburja javnost. Še posebej, ker morajo ljudje delati 40 let, 200.000 posameznikov med njimi pa nima niti 750 evrov pokojnine. “Koalicija je brez slabe vesti potrdila zakon, ki bo izbranim umetnikom podelil visoke pokojninske dodatke, medtem ko večina upokojencev komaj preživi iz meseca v mesec,” so med razlogi izpostavili predstavniki največje opozicijske stranke SDS. Prav zato želijo sprožiti postopke za zakonodajni referendum. Državljane želijo vprašati, “ali podpirajo, da izbrana kulturna elita prejema v povprečju 1500 evrov višje mesečne pokojnine, medtem ko si upokojenci z najnižjimi pokojninami prislužijo zgolj 42 centov dodatka na mesec”.
A. H.