Za dodelitev dodatka za izjemne pokojnine se upoštevajo tudi nagrade “izbranih” medijev

Datum:

Med “izjemne dosežke”, na podlagi katerih bi kulturna ministrica Asta Vrečko podeljevala dodatke k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, štejeta tudi priznanji oz. nagradi časnikov Dela in Večera. Medija, ki sta v rokah tajkunov tranzicijske levice.

“Če se upoštevajo nagrade privatnih medijskih hiš, ki delujejo izrazito ideološko propagandno, odpira možnost brezglavega nagrajevanja “svojih” in ustvarjanja priviligirane elite, ki bi levi politični opciji pomagala ohranjati oblast,” opozarja dr. Jože Možina.

“Kadar gre za 50-odstotni dodatek, je potrebna poleg nagrade Prešernovega sklada tudi še nagrada za živjenjsko delo,” je prepričljivo zatrjevala kulturna ministrica Asta Vrečko med nastopom na POP TV. A da se pod “izjemne dosežke” štejeta tudi nagradi oziroma priznanji, podeljeni s strani Dela in Večera, ni omenila. “Kar trdi ministrica Asta Vrečko, ne drži. Poleg nagrade PS bo treba prejeti LE eno nacionalno priznanje ALI nagrado iz priloge, ki jo je določilo ministrstvo za kulturo ALI mednarodno nagrado oz. priznanje. Med njimi na primer kresnik novinarske hiše Delo in večernica novinarske hiše Večer, ki nista ravno “življenjski deli,” je ob tem zapisal Hoivik.

“Privilegiji – 3000 € pokojnine – se bodo delili na podlagi priznanj, ki jih delijo privatni mediji (Delo in Večer). V kombinaciji s politično enostransko imenovanim odborom PS. Oba medija sta vendar v rokah kapitalistov, stranka Levica? Pa Marku Rupniku tudi avtomatsko dajete vsak mesec tri tisoč evrov, Asta Vrečko,” je ministrico opomnil prvak SDS Janez Janša.

Tomšič: Gre za neko “inflacijo pogojev”
Pogoje za dodelitev dodatka je komentiral predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, ki to vidi kot “inflacijo pogojev”, zakaj nekdo lahko dobi ta dodatek, ki naj bi pripadal tistim najbolj vrhunskim kulturnim ustvarjalcem. “Najprej je bil govor, da bo tukaj šlo samo za te nagrade oziroma priznanja, ki jih potrjuje odbor za Prešernov sklad, zdaj sta tukaj tudi dve novi, potem se to lahko še naprej množi do tega, da bo lahko že kaj vsak lokalni medij – pardon, ne vsak, ampak izbrani lokalni medij lahko podeljeval to in se bo to štelo,” je pojasnil.

Tomšič pravi, da osebno ne nasprotuje priznanjem za res vrhunske dosežke, četudi so ti finančno vrednoteni, tudi če se jim to pozna pri pokojninah. “Včasih je bilo to nekaj smiselnega. Spomnimo se – mnogi recimo vrhunski, denimo literarni ustvarjalci, ki so bili v nemilosti v času bivšega režima zaradi svoje oporečniške dejavnosti, so takrat opravljali neka taka zelo slabo plačana dela, ker niso mogli napredovati v karieri in so imeli nizke pokojnine kljub temu, da so bili vrhunski. Dober primer takih je Dane Zajc,” dodaja.

Dr. Matevž Tomšič (Foto: Veronika Savnik)

Meni, da je bil ta dodatek v takih primerih nedvomno upravičen, da pa so danes drugačni časi in “je to precej manj upravičeno – sploh pa ni upravičeno to, da zdaj dejansko to izpade kot neko nagrajevanje nekih zaslužnih kulturnih ustvarjalcev, ki – recimo temu – podpirajo “pravo” politično opcijo.” Dodeljevanje dodatkov ali izjemnih pokojnin moa biti po besedah Tomšiča ovrednoteno po “meritokratskih kriterijih – tistim, ki so res najboljši, ne pa tistim, ki se nekako najbolj udinjajo pač točno določeni politični opciji.”

Dr. Možina: Ministrica bi morala biti manj razsipna
“Če prav berem, bi bil kot prejemnik nagrade Prešernovega sklada in številnih drugih, tudi mednarodnih nagrad tudi sam upravičen do dodatka,” je komentiral dr. Možina. Pravi, da je to sicer odlična novica tako zanj kot za ostale upravičence, a da bi se “morala ministrica glede privilegijev za kulturnike oz. prejemnike nagrad vesti manj razsipno.” Kot je za naš medij opozoril nekdanji novinar Miro Petek, je koalicija tako pred kratkim za “dodatke k pokojninam za izjemne umetniške dosežke” že tako privilegiranim umetniškim “upokojencem” zagotovila dodatnih 1500 evrov – prejemnikov maksimalnega zneska naj bi bilo kar 136.

Možina je v nadaljevanju poudaril, da je “pogost vtis, da se obuja socialistična miselnost, kot da so proračunski viri te države neomejeni,” in “imajo tisti, ki v resnici imajo darove za ustvarjanje presežkov trajne vrednosti, že s tem privilegij, ki jih hkrati ne odvezuje odgovornosti, da poskrbijo za svojo eksistenco”. Po njegovih besedah je “ustvarjanje presežkov pri tistih, ki imajo darove, tudi poslanstvo” in da se “vsega pač ne da plačati”.

Jože Možina (Foto: STA)

Ob tem še posebej opozarja, da se z upoštevanjem nagrad zasebnih medijskih hiš, ki delujejo izrazito ideološko propagandno odpira možnost brezglavega nagrajevanja “svojih” in ustvarjanja priviligirane elite, ki bi levi politični opciji pomagala ohranjati oblast, “na ulici in javnem diskurzu. Vse to pa bi plačali vsi davkoplačevalci.” Po njegovi presoji bi bilo treba izčistiti sistem pomoči za tiste izvrstne umetnike, ki bi padli v stisko, “bodisi finančno, zdravstveno – tem bi se pomagalo. To bi pa podprl,” je zaključil dr. Možina.

Tanja Brkić

Sorodno

Zadnji prispevki