Spoštovane bralke, spoštovani bralci Demokracije. Pred vami je 76. in zadnje nadaljevanje kolumne “Dosežki Golobnjaka”. Prek Demokracije smo se na ta način srečevali vsakih štirinajst dni. Pogosta pa so bila tudi osebna srečanja, ko ste me tu ali tam ogovorili in pohvalili moje prispevke.
Z veseljem sem jih pisal, v še večje veselje pa so mi bile vaše spodbudne besede, poslane po elektronski pošti ali izrečene ob bežnih srečanjih. S prispevki pod naslovom “Dosežki Golobnjaka” končujem zato, ker se poslavlja tudi “Golobnjak”. Prihajajoči čas pa kaže na to, da bom s pisanjem za Demokracijo prenehal. Gre za subjektivno okoliščino, zaradi katere moram s pisanjem prenehati.
Skupna rdeča nit vseh mojih prispevkov je bila vladajoča koalicija oziroma koalicijska večina v državnem zboru, vse skupaj pa sem poimenoval “Golobnjak”. V prispevkih sem bil kritičen, razkrival sem nepravilnosti, zlorabe, laži in še kaj, kar se je dogajalo v “Golobnjaku”. Naj v nadaljevanju povzamem le nekatere sklope, o katerih sem pisal večkrat, ker so dejanja “Golobnjaka” imela večji odmev v javnosti.
Prvi sklop, o katerem sem večkrat pisal, so tako imenovana nepojasnjena dejanja Goloba. Pisal sem o njegovem tajnem bančnem računu v Romuniji, za katerega je dejal, da ni njegov in da mu je bila ukradena identiteta, kar je banka zanikala. Pisal sem o 100.000 evrih, ki jih je podjetje Gen-I, ki ga je takrat vodil Golob, iz nepojasnjenega razloga nakazalo novinarki Vesni Vuković. Pisal sem o milijonih evrov, ki jih je podjetje Gen-i v času, ko ga vodil Golob, nakazovalo na različne račune po državah nekdanje Jugoslavije, kar je potrdil tudi nekdanji veleposlanik Kosova na Hrvaškem Berishaj. V vseh primerih gre seveda za utemeljene sume kaznivih dejanj, toda v Sloveniji se ni zgodilo nič. To pa zato, ker je Golob leta 2022 izrecno zahteval, da položaj direktorja NPU zasede njegov prijatelj Darko Muženič. Ta je na tem delovnem mestu še danes, toda očitno zato, da ščiti lik in delo Goloba. Upam, da se bo to z novo vlado spremenilo.
Drugi sklop, o katerem sem tudi večkrat pisal, sta bila Tatjana Bobnar, notranja ministrica, in KPK. Bobnarjeva je leta 2022 zasedla mesto notranje ministrice v Golobovi vladi, a po letu dni se je z Golobom razšla in odstopila. Razlog njenega odstopa so bile kadrovske zahteve Goloba do Bobnarjeve, točneje čiščenje “janšistov” v policiji. Bobnarjeva je pri tem aktivno sodelovala vse do takrat, ko so prišli na vrsto tisti njej bolj naklonjeni. Jasno je, da je Golob s tem prekršil zakonska pooblastila, policija je zoper njega podala kazensko ovadbo, sodišče pa je uvedlo sodno preiskavo. Posebna zgodba pa je Golobov odnos do KPK. Pred volitvami je dejal, da bi v primeru, da bi KPK pri njem ugotovila kršitev integritete, takoj odstopil. Ko pa se je to res zgodilo zaradi njegovega neplačanega dopustovanja pri Tomažu Subotiču, ni odstopil, ampak je napadel KPK.
Tretji skop, o katerem sem tudi večkrat pisal, so tako imenovani Golobovi sodelavci, ki jih je po lastnih besedah “vrgel čez ramo”. Po Bobnarjevi je s podpredsedniškega mesta v stranki odslovil Urško Klakočar Zupančič, iz poslanske skupine je odslovil poslanko Mojco Šetinc Pašek. Sledili so odhodi ministrov in ministric Danijela Bešiča Loredana, Uroša Brežana, Irene Šinko, Sanje Ajanović Hovnik, Emilije Stojmenove Duh. Odslovil je tudi kandidata za evropskega poslanca Aleksandra Merla in kandidata za komisarja Klemna Grošlja, če omenim le najodmevnejše primere.
Seveda sem v 76 nadaljevanjih pisal še o marsičem drugem, a omejen prostor pisanja mi onemogoča, da bi vas na vse to še enkrat spomnil. Lepo vas pozdravljam.
Dr. Vinko Gorenak