Po poročanju režimskega Dela se razvpitemu Hariju Furlanu obeta še en mandat na čelu Specializiranega državnega tožilstva: “Državnotožilski svet bo jutri (27. 2. 2018, op. p.) odločal, ali je Harij Furlan, dosedanji vodja Specializiranega državnega tožilstva RS (SDT), ki se ukvarja s pregonom najzahtevnejših oblik klasičnega, organiziranega, gospodarskega in korupcijskega kriminala, pravi človek, da to tožilstvo vodi še nadaljnjih šest let. Protikandidata nima.”
Ko se je prvič potegoval za ta položaj, je bila njegova protikandidatka okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar, zdaj gre sam v ta boj. Vodenje najbolj izpostavljenega tožilstva v državi je ves čas na preizkušnji. Ocene o tem, kako je triinpetdesetletnemu Primorcu s triindvajsetletnim tožilskem stažem – pred nastopom prvega mandata leta 2012 je vodil Nacionalni preiskovalni urad, pred tem pa je bil že član posebne tožilske skupine, kasneje pa je služboval tudi na mednarodnem tožilstvu v BiH – uspelo odgovoriti na izzive, so zelo različne.
Čeprav so sodne epiloge, ki za tožilce pomenijo poseben uspeh, če gre za obsodilne sodbe, dočakali že Dušan Črnigoj, Ivan Zidar, Hilda Tovšak, Bine Kordež, Boško Šrot in Igor Bavčar, je specializirano tožilstvo, potem ko je očitno našlo nekaj odgovorov, kako se spopasti z nečednimi tajkunskimi posli, pred novimi zahtevnimi nalogami: bančna luknja, korupcija v zdravstvu, Teš 6, javna naročila.
Koga bo preiskoval Harij Furlan?
Mediji so v letih 2016 in 2017 dodobra razkrili poslovanje razširjene družine Harija Furlana, predvsem udbovsko zgodovino njihovega podjetja in oderuške dobave kolkov šempetrski bolnišnici. Harij Furlan je ob tem razkritju trdil, da na tožilstvu dela nepristransko in v skladu s spoštovanjem zakonov in ustave, o bratovih poslih pa naj ne bi bil obveščen, ker zoper brata Aleša Furlana in njegovo podjetje Primsell “tožilstvo ni prejelo kazenske ovadbe”. Da gre za navadno izmikanje, je za Reporter razkril Rado Pezdir v članku Česa ne ve Harij Furlan?.
Podobno je spletni portal SiolNET novembra 2016 problematiziral mesto Harija Furlana na čelu Specializiranega državnega tožilstva: “Medtem ko podjetje Aleša Furlana Primsell šempetrski bolnišnici drago prodaja umetne kolke – zanje plačajo 71 odstotkov več kot v jeseniški bolnišnici -, je Harij Furlan vodja tožilstva, katerega prioriteta je preiskava že več let problematiziranih odnosov med javnimi bolnišnicami in njihovimi dobavitelji.”
V Reporterju so razkrili, da je Harij Furlan svojo kariero začel pri Službi državne varnosti – SDV, po domače Udbi. Ta se je prek svojih podjetij tudi po osamosvojitvi vrinila v slovensko ekonomijo kot dobavitelj medicinske opreme in tehničnih pripomočkov, primer Mark Medicala in Auremiane. Vzorec gospodarskega delovanja Udbe je dodobra razkrit, po tem modelu je več kot desetletje poslovalo tudi podjetje Primsell družine Furlan.
Preboj v normalnost
Z ljudmi, kakršen je Harij Furlan, Slovenija ne more narediti preboja proti normalnosti. Harij Furlan je s svojo osebno in družinsko zgodovino jamstvo, da se Specializirano državno tožilstvo ne bo lotevalo problema pri glavi, ampak bo izbiralo selektivne in obrobne tarče, kar pomeni, da se ne bo nič spremenilo, da bo globoka država še naprej kriminalizirala celoten narod. France Bučar, ki je lustracijo preprečeval z besedami Samo preko mojega trupla, je mrtev. Nad vsemi nami pa še vedno visi temna senca neopravljene lustracije. Harij Furlan je eden od simbolov neopravljene lustracije, je simptom njene odsotnosti. Ker ob osamosvajanju nismo prerezali popkovine s komunizmom in nismo odslovili odgovornih, se nam danes to vse bolj pozna.
Željo Kekić, nekdanji udbaš, je ob predstavitvi knjige o Udbi, ki jo je napisal z Antejem Kovačevićem, človekom, ki ga je zasledoval, o lustraciji izjavil naslednje: “Postajamo sužnji nekoga, zahvaljujoč, ker ni lustracije, zahvaljujoč temu, da enkrat nismo odrezali, zahvaljujoč temu, da nismo odkrili imen. Vem, da bi to v tej zgodbi bilo težko, obrnilo bi na glavo mnogo ljudi, mnogo družin. Vedeti morate, da je na Hrvaškem po neki statistiki v vsaki drugi družini bil nekdo od njih, od nivoja inšpektorjev za politični kriminal, Udbe, Kosa in tega in onega. Vem, da bi se tudi Cerkev obračala, ker je tudi tam bilo vsega. Vem, koliko smo jahali po Cerkvi in tako je bilo od prilike tudi pri vas. Toda, moj Bog, menim, da v imenu nekakšne bodočnosti, v imenu rešitve generacije, ki prihaja, v imenu prihodnosti nacije, mi moramo delati v tej smeri in enkrat reči: Dovolj je!, ter prekiniti to zgodbo.”
Letošnje parlamentarne volitve bodo prva večja priložnost, da v imenu rešitve prihodnjih generacij prekinemo z uničevalno komunistično zgodbo in iz vodstev ključnih ustanov odslovimo ljudi, kakršen je Harij Furlan.
Franci Donko