Od zaprisege četrte vlade Janeza Janše je minilo manj kot mesec dni. V tem kratkem času so se zoper razvojno vlado angažirali vsi centri moči tranzicijske levice, vključno s predsednico države. Na plan pa so prišli tudi t. i. “strici iz ozadja”. Vsi skupaj skušajo svoji volilni bazi pojasniti, zakaj je potrebno nasprotovati razvojnim ukrepom in vladi kot taki. Njihove javne nastope, funkcijo predsednice države in pojavljanje rdeče zvezde v javnem prostoru je za naš medij komentiral dr. Andrej Fink.
“Kaj ju je izbezalo na plan? Kot že sama beseda pove, so doslej delovali v podtalju, podzemlju. Bili so navzoči, a pod površino. Sedaj pa vidijo, da jim teče voda v grlo, da se stvari ne razvijajo po njihovih načrtih. Angažirati so se morali s svojimi imeni in priimki, kakorkoli se že imenujejo, saj je Golob popolnoma oslabljen, njihova mnenja pa za nekatere še vedno merodajna,” pove dr. Fink.
Kot pravi, skušajo mobilizirati svojo bazo. Na zadnjih državnozborskih volitvah so namreč veliko izgubili, ne glede na to, kako to skušajo predstaviti javnosti. Sicer bi sestavili svojo vlado.
Izjemno kritična pa je postala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Njen boj z novonastalo oblastjo se je začel praktično že prvi dan, ko je vlada odstranila palestinsko zastavo s stavbe na Gregorčičevi, sama pa jo je “posvojila” in jo izobesila nad predsedniško palačo. A se ni ustavilo tu. V zadnjih javnih nastopih je svojo funkcijo in samo sebe degradirala na raven politične opozicije. Tej namreč deli nasvete, kako učinkoviteje nasprotovati novelama zakonov o lokalnih volitvah in parlamentarni preiskavi. Našega sogovornika povprašamo, ali takšno delovanje Pirc Musarjeve pritiče funkciji, ki jo opravlja.
“Po mojem mnenju ne pritiče. Predsedniška funkcija v parlamentarni demokraciji predstavlja državo navzven in delno navznoter. Je tudi vrhovna poveljnica oboroženih sil. Gre torej za močno figuro, tudi simbolno. Gre za enakovredno funkcijo kralju v parlamentarnih demokracijah. Angleška ali španska krona sta simbola svojih držav,” pojasni.
Na podvprašanje, ali se španski kralj vmešava v dnevno politiko, odgovori: “Kje pa!” Doda, da je vmešavanje predsednice države v dnevno politiko slabo zanjo samo in za ustavni sistem. “Na ta način presega svoje funkcije.”
Predsednica države torej spaja predsedniško funkcijo s funkcijo opozicijskega politika. Zastavlja se vprašanje, zakaj meni, da je to potrebno. Dr. Fink odgovarja, da je to povezano s slovensko polpreteklo zgodovino in dediščino nekdanjega sistema.
“Naša demokracija in družba sta še vedno ranjeni, prizadeti in poškodovani od desetletij totalitarne vladavine. V treh desetletjih in pol tega nismo v zadostni meri rešili,” izpostavi.
Dr. Fink: Rdeča zvezda ne spada na državno proslavo
V dneh pred državno proslavo ob dnevu državnosti pa je aktualna debata o tem, ali prapori, ki nosijo rdečo zvezdo, sodijo na državno proslavo. Protokol RS je najprej izrazil zahtevo, da lahko na proslavi sodelujejo zgolj prapori s slovenskimi državnimi simboli, kar seveda izključuje prapore z rdečo zvezdo. Posledično je vzrojil celoten levi politični pol, vključno s predsednico države. Kasneje je bila odločitev revidirana. Kljub temu pa se zastavlja vprašanje, ali rdeča zvezda leta 2026 sodi na državne proslave in v javni prostor.
Dr. Fink odgovori, da rdeča zvezda ne spada na državno proslavo. “Tako, kot ne bi spadal noben simbol nobenega totalitarnega sistema. Imamo tri totalitarizme, dobro jih poznamo. Bog ne daj, da bi se simbola dveh kadarkoli prikazala. Tretjega pa lahko imamo na cesti skoraj vsak dan. Sicer pa je absolutno jasno, da se je ustavno sodišče že na primeru Titove ceste izrazilo o simbolih prejšnjega sistema. Izrazilo je, da simboli prejšnjega sistema ne sodijo v našo demokratično družbo in ustroj. Rdeča zvezda pa je nedvomno izraz prejšnjega totalitarnega sistema, o čemer se je izrazila Temeljna ustavna listina v času osamosvojitve.”
Zakaj so bili ti praporščaki z rdečo zvezdo v preteklih desetletjih kljub temu prisotni na proslavah? “Ravno zaradi poškodovanosti naše družbe,” oceni. Slovenska družba namreč še vedno ni prekinila s prejšnjimi “vrednotami”.
“Pri čemer besedo vrednote postavimo med navednice. Vrednota je namreč tisto, kar je dobro. Rdeča zvezda pa ni bila nikoli dobra,” zaključi.
Ž. K.