Levici očitno trda prede, saj so njihovi medijski zavezniki ta teden iz naftalina potegnili nekdanjega generalnega sekretarja LDS in predsednika stranke Zares Gregorja Golobiča ter vodjo slovenskih komunistov Milana Kučana. Oba v demokratični javnosti veljata za del “stricev iz ozadja”, oba to strumno zanikata in le redki jima še verjamejo.
Med Slovenci in Slovenkami se vse bolj utrjuje prepričanje, da levi politični pol ni suveren in samostojen v svojem odločanju in delovanju, saj centri moči v teh strankah niso zasidrani v njihovem formalnem vodstvu, pač pa v (javnosti nevidnem) ozadju. Predstavnikov tega ozadja se je oprijel ljudski izraz “strici”.
Eden od teh stricev, Milan Kučan, te dni zatrjuje, da je njegov “aktivni politični vek” mimo. Kar je odvisno od interpretacije, kaj pomeni aktivni politični vek, saj se aktivno in kritično oglaša vsakokrat, ko je na oblasti pomladna politična opcija.
Tokrat je v intervjuju za STA predstavil revizionistično verzijo osamosvojitvene zgodovine, ki takratno komunistično vodstvo postavlja ob bok pomladni strani kot nekakšnega sodelavca v boju za osamosvojitev. Bilo pa je ravno nasprotno. Osamosvojitev se je zgodila zaradi opozicije mladih demokratičnih sil zoper komunistično oblast, ki je skušala osamosvojitev zavreti, nato pa se je, ko ni bilo več drugega izhoda, s samostojno Slovenijo sprijaznila in se osredotočila na ohranjanje monopolov v (vsaj na papirju) demokratični družbi.
Ti so se prenesli iz nekdanjega avtoritarnega sistema, zaradi česar danes številni še vedno govorijo o prividu demokracije ali demokraturi. Tudi če na oblast pride demokratična opcija, kot trenutno, je pomemben del moči še vedno zasidran v medijskih, nevladnih, upravnih, finančnih in drugih centrih moči. Huda kritičnost in pobesnelost tranzicijske levice, ko je na oblasti demokratična opcija, je povezana s poskusi razgradnje teh monopolov in izgubo privilegijev.
Dotaknil se je tudi afere Black Cube in povedal, da se ob tej aferi porajajo vprašanja, ki bodo prej ali slej terjala odgovore. A vprašanja, ki si jih zadnji vodja komunistov verjetno zastavlja, niso vezana na razkrito korupcijo njegovega političnega pola, pač pa na avtorje posnetkov. Predvidljivo.
O t. i. civilni družbi je bil še bolj nenavaden. V isti koš je vrgel demokratično civilno družbo, ki je v času Jugoslavije postavljala temelje samostojne Slovenije, in “civilno družbo” v samostojni Sloveniji, v kateri dominirajo levo usmerjene nevladne organizacije, ki delujejo kot podaljški levih političnih strank. Po njegovi interpretaciji se je demokratična civilna družba v času Jugoslavije “postavila za žrtve takratnega sistema”. Gre še za en poskus zgodovinskega revizionizma, saj se takratna civilna družba ni “postavila” za žrtev, ampak je bila žrtev. Tako kot je bil celoten slovenski narod žrtev komunističnega eksperimenta.
Nastopil je tudi v oddaji “Marcel”, nekdanjem “Studio city”, ki jo vodi levičarski aktivist v medijskih vrstah Marcel Štefančič. Komentiral je plakatno kampanjo, ki razkriva njegovo nasprotovanje samostojni Sloveniji. Kot je povedal, zaradi vsebine plakata ni “čisto nič srečen”. Vsebino zapisa pa je označil za neresnico. Gre še za en primer zgodovinskega revizionizma. To so bila Kučanova stališča v času osamosvajanja.
Golobič o sektah “novih obrazov”
Gregor Golobič je bil nekoliko bolj kritičen do svojih političnih somišljenikov. Stranke “novih obrazov” je v podcastu N1 označil za “sekte” in napovedal, da bo trenutna koalicija zdržala celoten mandat. Ne izključuje, da bo na naslednjih državnozborskih volitvah prejela še enega. Pri tem pa bi bilo napak misliti, da se je nekdanji predsednik stranke Zares prelevil v nepristranskega političnega komentatorja. Razvojni program vlade Janeza Janše je označil za nič manj kot negacijo parlamentarne demokracije. Izjava predstavlja tipični “modus operandi” tranzicijske levice, za katero živimo v demokraciji zgolj takrat, ko je sama na oblasti. Že naslednji trenutek po izgubi oblasti pa po njihovi interpretaciji izgine tudi demokracija.
Gregor Golobič je tudi priznal, da se sestaja z Milanom Kučanom. Hkrati se je na vse pretege trudil minimizirati svoj vpliv in vpliv družbe, s katero se sestaja. “Se vidiva. Midva se ne dobivava sama, v kakšnih družbah poklepetamo,” je povedal. Klepetajo pa “o vsem mogočem”. Bojda tudi o politiki.
S. K.