“V evropskem prostoru imamo v tem trenutku okoli 90 tisoč ljudi, ki so odvisni od konoplje in so na zdravljenju. V Sloveniji je konoplja druga po vrsti glede zdravljenja, med substancami zaradi katerih se ljudje zastrupijo in so potem hospitalizirani, je bila konoplja po veliki evropski študiji na tretjem mestu”, je pojasnil nekdanji direktor NIJZ dr. Milan Krek, ki ima veliko izkušenj na področju preprečevanja odvisnosti od prepovedanih drog. Po njegovih besedah se s kanabisom ni za šaliti. “Od politikov bi pričakoval zmeren pristop, podporo stroki, ki poskuša obvladati stvari in zmanjšati škodo, ne pa take rauberske referendume, kot je ta”, je kritičen.
Na vprašanje, o čem bomo sploh glasovali na referendumu, je dr. Milan Krek pojasnil, da je najprej potrebno pogledati, kako je prišlo do referenduma. Do slednjega je namreč prišlo brez javne razprave in kakršnihkoli indicev v družbi, da moramo ta vprašanja rešiti. “Poslanska skupina Svobode je v prazni dvorani, kjer niso bili prisotni niti strokovnjaki iz vladnih in nevladnih organizacij niti ministrstvo za zdravje, začela oblikovati vprašanje za referendum. Že ta začetek, ko so začeli vzpostavljati referendum, brez stroke, brez uporabnikov, brez družbenih struktur, je napovedal blamažo”, je prepričan.
To vprašanje je po besedah Kreka izjemno pomembno za družbo. “A to vprašanje družbe ne bi smelo deliti, ampak jo združevati. Družba bi morala s skupnimi močmi reševati to problematiko in najti nek konsenz, kako bomo reševali probleme z odvisnostjo, konkretno tukaj s konopljo. Iz tega razloga to jemljem kot politično vprašanje”, je pojasnil in dodal, da ker politiki niso ravno strokovnjaki na področju konoplje in kanabisa, so temu primerno postavili referendumska vprašanja.
“Prvo vprašanje nas sprašuje, ali ste zato, da se goji konoplja za zdravstvene potrebe. Le to je terminološko popolnoma napačno postavljeno, mi konoplje namreč ne uporabljamo za zdravljenje, ampak uporabljamo kanabis, ki je definiran z mednarodnimi konvencijami in je tudi reguliran z mednarodnimi konvencijami”, je pojasnil in dodal, da tako na začetku sploh ne vemo, kaj sprašujejo. Za ljudi je to po njegovih besedah zmedeno vprašanje. “Je pa nekaj res, da to prvo vprašanje, je verjetno vprašanje lobističnega tipa, pri katerem so verjetno sodelovali raznorazni lobiji, ki si želijo v slovenskem prostoru gojiti kanabis za medicinske namene”, je pojasnil in poudaril, da je to biznis. Tisti, ki po njegovih beseda mislijo, da bodo Slovenci pridelovali kanabis na slovenski zemlji, se zelo motijo, in bo podobno kot s Panvito, da bodo šli drugi na naši zemlji v produkcijo kanabisa, mi bomo pa plačevali kanabis, ravno tako kot se ga sedaj plačuje.
Zdravljenje s kanabisom ni vezano na produkcijo kanabisa v lastni državi
Zdravljenje s kanabisom po navedbah Kreka sploh ni vezano na produkcijo kanabisa v lastni državi, razvil se je namreč svetovni trg, kjer se dobi različne vrste kanabisa. “Več je vrst kanabisa za zdravljenje ljudi, države pa običajno gojijo posamezne vrste, ne vseh vrst, ker se to tudi ekonomsko ne izplača”. Kljub temu, da bomo imeli domačo produkcijo, bomo morali biti vezani na dobavo določenih vrst kanabisa, ki jih mi ne bomo gojili. Povedal je, da je sicer pri nas že dovoljeno veliko. Za zdravilne namene so dovoljena posebna zdravila (CBD substance in tudi cvet konoplje oziroma kanabis). To lahko predpiše zdravnik, pacient pa to dobi v lekarni in potem lahko to uporablja. Kot je povedal, je pa res, da veliko zdravnikov še ne predpisuje kanabisa.
Niso definirali od katere starosti bi človek lahko gojil kanabis
V zvezi z referendumskim vprašanjem, ki se nanaša na osebno rabo, je Krek povedal, da je to zelo čudno postavljeno, saj ni opredeljena starost posameznika, ki bo lahko gojil konopljo za lastne potrebe in jo tudi uporabljal. Temu primerno bi tako lahko konopljo gojil in uporabljal 13-letnik. “Vprašanje je zato samo po sebi zelo sporno in spet imamo problem, da določeno konopljo lahko gojimo industrijsko”, je pojasnil in dodal, da je slednja prosto gojena na kmetijskih zemljiščih, uporablja pa se denimo za olje (produkti, ki se jih najde v trgovini), medtem ko je kanabis, torej cvet konoplje, reguliran. “Oni nas ne sprašujejo po cvetu konoplje, sprašujejo nas po konoplji, ampak konoplja je že urejena. Ne vem zakaj sprašujejo? Vsak lahko goji določeno površino s konopljo, dobi pač dovoljenje in tako naprej, ne more pa gojiti kanabisa”, je pojasnil. Zaradi navedenega pravi, da ne more glasovati niti za prvo niti za drugo vprašanje, obe vprašanji sta namreč politično nastavljeni in nimata s stroko nobene zveze.
Krek je v zvezi z odvisnostjo od kanabisa povedal, da je kanabis ena prvih drog, do katerih mladostnik pride. “Znano je, da je v Sloveniji kanabis zelo dostopen, da imamo zelo visoko toleranco do kanabisa, kar pomeni, da Slovenci ocenjujejo, da kanabis ni škodljiv. Tudi količina kanabisa v slovenskem prostoru je dovolj velika in ni nobene krize pri preprodaji in jo lahko tako rekoč v nekaj minutah dobiš”, je pojasnil in opozoril, da če to uporabljajo otroci in mladostniki do 25. leta, ko je razvoj možganov zelo intenziven, to pomembno vpliva na razvoj možganov in tudi kasnejše funkcije možganov. Še posebej pri mladostnikih strokovnjaki iz tega razloga odsvetujejo uporabo konoplje, kanabisa. “Dokazano je, da zmanjšuje učne uspehe, ljudje nimajo potem možnosti napredovanja v življenju”.
Kot je povedal, je potrebno tudi zavedanje, da tisti, ki prodajajo konopljo, ne prodajajo zgolj konoplje, ampak tudi kokain, heroin in ostalo. “Tisti, ki enkrat začne pri njih kupovati konopljo, slej kot prej dobi ponudbo tudi za ostale droge in tako se ta krog zaključi, da človek slej kot prej konča v naših centrih, kjer skušamo dolgoročno planirati njegovo rehabilitacijo in ozdravitev”, je pojasnil in dodal, da mnogim to ne uspe. Konoplja je pri mladostnikih tudi predstavlja en vir zastrupitev. “Od leta 2013 naprej imamo povečano število zastrupitev med mladimi s konopljo”, je izpostavil in pojasnil, da zastrupitev zahteva hospitalizacijo, ustrezno terapijo, da se simptomi umirijo in je možno iti nazaj v vsakodnevno življenje. Po njegovih besedah je konoplja dosti prisotna tudi v šolskem okolju, in sicer v okolju, kjer se gibljejo mladi. Med posameznimi skupinami mladostnikov, predvsem med tistimi, ki so problematični in so izstopili iz izobraževalnega sistema, so ugotovili, da je delež teh, ki med njimi uporabljajo konopljo več kot 50 odstotkov. ” To je po njegovo alarm, da je uporaba konoplje in kanabisa med mladostniki bistveno preveč intenzivna. “Morali bi nekaj narediti, da mladostniki ne bi uporabljali kanabisa, sedaj pa delamo ravno obratno, delamo promocijo, da bi ga legalizirali in tako naprej”, je kritičen Krek.
Pojasnil je, da je potrebno zavedanje, da se poveča število uporabnikov kanabisa, ko je sistem v državi zelo represiven. “Takrat mladostniki iz nekih razlogov bolj pogosteje uporabljajo konopljo. Tudi v državah, kjer jo legalizirajo, se poveča uporaba kanabisa med mladostniki. Strokoven pristop na tem področju je, da regulirate področje, da niste ne v polju represije, ne v polju legalizacije, ampak skušate z zakoni, podzakonskimi akti, s spremembo stališč, mnenj v družbi spreminjati odnos do samega kanabisa, in na ta način se število uporabnikov zniža”, je pojasnil Krek, ki meni, da je pomembno v prihodnje, da se tukaj ne delimo na leve in desne, ampak da s skupnimi močmi vzpostavimo tako regulacijo na področju kanabisa, da bomo imeli dobre uspehe, čim manj uporabnikov in čim manj zapletov. To je po njegovo možno samo s permanentno regulacijo, ki jo mora spremljati vzporedno zelo dobro raziskovalno delo, ki sproti ocenjuje razmere v družbi, potrebe mladih in starejših in vse posledice uporabe kanabisa. Na ta način se lahko retrogradno spreminja zakonodajo, predpise in tudi ostale aktivnosti v družbi, da se zmanjša uporaba kanabisa, hkrati pa se zmanjša predvsem škodljiva uporabo kanabisa.
Ker eni pravijo, da bi bilo dobro, če bi prepisali kar nemški zakon, Krek poudarja, da to ne bi bilo dobro. Ljudje se namreč po vrednotah, pogledih razlikujejo, zato je po njegovo nujno, da se za Slovence pripravi posebno regulacijo, ki ne bo diskriminirala ljudi. Kot je povedal se dogaja, da so uporabniki kanabisa mnogokrat diskriminirani, s tem se jih izloči iz družbe in se ga porine na obrobje, kjer so kriminalne združbe. Gre za bistveno bolj kompleksen pristop, kjer je med drugim potrebno razumeti, da imajo odvisniki vse pravice živeti med nami in da potrebujejo pomoč.
S kanabisom se ni za šaliti
V evropskem prostoru imamo po besedah Kreka v tem trenutku okoli 90 tisoč ljudi, ki so odvisni od konoplje in so na zdravljenju. V Sloveniji je konoplja druga po vrsti glede zdravljenja, med substancami zaradi katerih se ljudje zastrupijo in so potem hospitalizirani je bila konoplja po veliki evropski študiji na tretjem mestu. “S kanabisom se ni za šaliti. Od politikov bi pričakoval zmeren pristop, podporo stroki, ki poskuša obvladati stvari in zmanjšati škodo, ne pa take rauberske referendume, kot je ta”, je kritičen Krek, ki meni, da je na koncu pomembno, kako smo ljudje, kot državljani, kot prebivalci Slovenije sposobni obvladati problematiko, ki jo pred nas postavlja uporaba kanabisa.
Ž. N.