“Premier Golob o zgodovini ne ve nič. Občutek imam, da na žalost niti noče nič vedeti. Ti ljudje so ostali na ravni osnovnošolskega znanja zgodovine,” je bil kritičen zgodovinar dr. Jože Možina. V tokratni Temi dneva je komentiral državni praznik, 27. april, za katerega trdi, da je v veliki meri eden od ponesrečenih mitov prejšnjega sistema.
Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je nekoč dejal, da je dan upora v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve.
Premier Robert Golob je v poslanici govoril o populizmu in izkrivljanju zgodovine, na kar je bil Možina kritičen glede bornega znanja o zgodovini s strani premierja in vladnih predstavnikov. “Čas je šel naprej – ugotovilo se je, da zemlja ni ploščata in da zgodovina ni črno-bela. In seveda vemo, da se 27. aprila res ni zgodilo čisto nič pomembnega za demokratično Slovenijo. Ta datum je pravzaprav zelo ponesrečeno izbran, ker je bil takrat ob osamosvojitvi naveden kot neko nadaljevanje.“
Možina nadaljuje, da je dan upora proti okupatorju sicer zelo smiselna stvar, saj so se Slovenci uspeli obraniti v tisočletni zgodovini različnih okupatorjev, vendar obžaluje, da praznujemo “falsificiran datum“ in “falsificiran dogodek“. Izpostavlja, da se je sestanek, ki so mu nato dodali atribute upora proti okupatorju, zgodil dan prej in da je bil tako nepomemben, da so celo datum zamenjali. Edvard Kocbek je priznal, da je bil ta datum v bistvu falsificiran s strani Borisa Kidriča za potrebe prikrivanja časa kolaboracije med komunisti in nacisti, ki je trajalo od pakta Ribbentrop-Molotov avgusta 1939 do napada na Sovjetsko zvezo, je pojasnil zgodovinar.
Možina opozarja, da so komunisti na vsak način poskušali prikriti to obdobje sodelovanja, medtem ko je primer Angele Vode, ki je bila izključena iz komunistične partije, le še en dokaz, da so tudi slovenski komunisti izvajali represijo. “Žal ta tovariš, ki je to počel, ima še vedno najvišji spomenik v Ljubljani, to je Boris Kidrič, in celo pred predsedniško palačo,” pravi Možina.
Dodaja, da je potvorjena zgodovina živa in da je čas, da politiki prenehajo z izkrivljanjem zgodovine ter sprejmejo zgodovinska dejstva, saj nikogar ne ogrožajo. Opozarja, da je sloneti na mitih brez smisla, saj se lahko takšna zgradba zruši.
Gre za intelektualno lenobo
Na vprašanje, ali večina Slovencev ne pozna ali noče poznati resnice, Možina odgovarja: “Ne gre za nepoznavanje, ampak za intelektualno lenobo. Gre za ignoranco, ki je posledica preživetih let. Politiki pa morajo delovati v skladu z zgodovinskimi dejstvi, kar je neznosno in vodi v razkol.“ Kritizira tudi Urško Klakočar Zupančič, ki je na proslavi govorila o izdajalcih. Možina pravi, da so takšne prireditve patetične in škodljive, saj politikom primanjkuje temeljitega razumevanja zgodovinskih dejstev. Ob tem izpostavlja, da so zgodovinska dejstva pogosto prekrivana s propagando.
Možina se je dotaknil tudi zahteve po priznanju žrtev totalitarizma, ugotavljajoč, da je nemški okupator povzročil največ žrtev, a tudi narodnoosvobodilno gibanje je imelo krvave posledice. Omenja, da bi bilo bolj smiselno praznovati narodno enotnost in graditi na pozitivnih vrednotah, namesto da se osredotočamo na krvave dogodke preteklosti.
Kateri datum bi bil pravi?
V zaključku oddaje Možina predlaga, da bi lahko za praznovanje upora proti okupatorju vzeli 6. april ali 13. maj. “Kot sam od sebe se ponuja 13. maj 1941, spopad Tigrovcev na Mali gori pri Ribnici. To je prvi vojaški oborožen spopad z okupatorjem po začetku vojne. Datumov je več, če gremo v zgodovino,“ doda. Možina izraža skrb glede izobraževalnega sistema, ki ga še vedno oblikujejo stranke, povezane s prejšnjim totalitarnim režimom. Kljub temu verjame, da se stanje spreminja in upa, da bo širša javnost enkrat prepoznala in sprejela dejstva, ki jih zgodovina ponuja.
Vljudno vabljeni k celotni oddaji, na tej povezavi.
A. H.