Po včerajšnji novici, da je evropski poslanec Milan Zver uspel s tožbo proti Evropski komisiji in da bo ta primorana razkriti cenzurirani del dokumenta, ki razkriva, kaj je nekdanja komisarka Vera Jourova počela na slovenskem ustavnem sodišču, predvsem pa zahtevala od nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Mateja Accetta, smo govorili z mednarodnim pravnikom dr. Miho Pogačnikom.
Dr. Miha Pogačnik je namreč pomagal sestaviti uspešno tožbo, ki verjetno predstavlja enega največjih uspehov slovenskih evropskih poslancev doslej. V pogovoru z nami razkrije miselni proces, ki je botroval nastanku uspešne tožbe, pojasni pa tudi, kakšen razvoj dogodkov bi lahko spremljali v naslednjih mesecih.
“V zadevo sem se vključil, ker se mi je zdela zanimiva. Dr. Milan Zver je kot evropski poslanec šel proti Evropski komisiji, kar je precej redko. Z namenom, da po eni strani pojasni ljudem, kaj se je zgodilo, saj so bile stvari zakrite, da se odpravi dvom, in po drugi strani v korist Evropske unije, da se odpravi vsak dom v legitimnost in legalnost njenega delovanja,” pove Pogačnik.
Pogačnik sicer razkriva, da je tožba spisana na nekonvencionalen način, prilagojen razmišljanju mednarodnih pravnikov. “Skušal sem jih pripeljati do razumevanja našega primera. Očitno so ga razumeli in v splošnem na tožbo odgovorili pozitivno, z določenimi odstopanji.”
Zakaj so počrnili ključen del dokumenta?
Obisk Vere Jourove v Sloveniji, med drugim na Ustavnem sodišču, je imel tudi širši evropski kontekst, ki se dotika vprašanja prilaščanja pristojnosti Evropske unije, ki ji s strani držav članic niso bile podeljene. Odločanje sodstva je namreč trdno zasidrano v nacionalne pristojnosti, v tem primeru pa je obstajala resna bojazen, da je prišlo prav do tovrstnega posega. Zakaj bi sicer Evropska komisija počrnila oz. cenzurirala ključen del dokumenta, ki ga je razkrila na zahtevo evropskega poslanca Zvera? Zaradi okoliščin takratnega dogajanja se upravičeno zastavlja vprašanje, ali je nekdanja podpredsednica Evropske komisije vplivala na odločitev Ustavnega sodišča pri odločanju o noveli zakona o RTV, na podlagi katere je vlada Roberta Goloba uspela uzurpirati slovenski javni medij.
“Sodba me ni presenetila. Sicer noben resen pravnik ne prognozira možnosti rezultata, a lahko povem, da sem bil zmerni optimist. Tožba je namreč izpostavljala suverenost držav članic in je v tem smislu opozarjala na možnost samodejnega širjenja pristojnosti Evropske unije. Glavna dilema je ravno ta, kaj je Evropska unija oz. nekdanja podpredsednica Evropske unije počela v Sloveniji. Tožba je imela suverenističen podton,” je razkril. Kot pojasnjuje, ima Evropska unija sama po sebi le pristojnosti, ki ji jo podelijo suverene države članice in ustavno sodišče je del suverene Slovenije. “Moram reči, da sem zelo vesel, da je sodišče razumelo duh sodbe,” pove.
Kaj sledi?
Po razglasitvi sodbe pa se že po naravi stvari odpira vprašanje, kako se bo dogajanje razvijalo od tu naprej. “Od tu naprej je razvoj dogodkov odvisen od tožnika in od toženca. Verjetno bo najprej reagiral toženec, torej Evropska komisija, ki je z negativno sodbo dobila velik udarec. V skladu 256. členom pogodbe o delovanju Evropske unije in v skladu 65. členom statuta Evropskega sodišča se lahko pritoži v roku dveh mesecev. Možnost pritožbe torej obstaja, sicer pa mislim, da se to ne bo zgodilo, saj bo komisija zelo težko pravno parirala temu, kar je izreklo sodišče,” pojasni Pogačnik in doda, da sodišče v primeru pritožbe več ne bo vsebinsko presojalo, temveč zgolj o tem, ali je na prvi stopnji, torej na splošnem sodišču EU, prišlo do pravnih napak.
“Zelo dvomim, da lahko Evropska komisija Splošnemu sodišču EU dokaže pravno napako. V kolikor pa bi do pritožbe vendarle prišlo, bi se zadeva reševala na Sodišču EU, torej na najvišjem sodišču Evropske unije. Pomeni, da bo zadeva dobila epilog na najvišji ravni, kar morebiti niti ni tako slabo. Zadeva nato ne bo zanimala samo evropske javnosti, ampak tudi svetovno,” razmišlja.
Žiga Korsika