Brutalno napadena mariborska sodnica je za napad ovadila neznanega storilca in ne svojega partnerja, proti kateremu po svojih besedah tudi ne potrebuje prepovedi približevanja. Pri tem se pojavlja vprašanje, ali sodnica partnerja ščiti na ta način iz strahu? A. H. naj bi bil namreč povezan tudi s Sovo, prav tako pa naj bi jo obiskoval v bolnišnici. Preberite, kaj je sporočila PU Maribor, ekskluzivno za spletni portal Nova24TV pa je dogajanje komentiral tudi priznani psihoanalitik Roman Vodeb!
“Edino, kar bom povedala o naši družini, je, da A. H. ni bil nikoli fizično nasilen, bil je sočuten, ljubeč in zelo dober oče. Prav tako nisem nikoli nobeni sodelavki ali prijateljici govorila, da je bil nasilen, to je laž. Če bi samo enkrat položil roko name, bi zvezo z njim takoj prekinila in se odselila, saj nisem tip ženske, ki bi prenašala kakršnokoli nasilje. Če ne bi bilo tako, ga ne bi takoj po napadu poklicala in se nanj obrnila za pomoč,” je prek hčerke, kot poroča STA, sporočila sodnica Daniela Ružič, ki se zaradi posledic brutalnega napada 16. junija še vedno zdravi v mariborski bolnišnici.
A. H. naj bi sodnico po napadu ohranjal pri zavesti
Dodala je, da je ovadbo podala zoper neznanega storilca in ne zoper A. H. Policiji je 27. junija povedala, da se počuti ogroženo, vendar “ne s strani A. H., temveč s strani neznanega storilca kaznivega dejanja, zoper katerega je podana kazenska ovadba“. Kot je še sporočila, ne potrebuje odredbe o prepovedi približevanja, saj se A. H. ne boji. “Ohranjal me je pri zavesti, ko sem se borila za življenje. Glede na navedena dejstva želim, da se nemudoma preneha s pisanjem in objavljanjem neresnic, saj le-te ustvarjajo negativno mnenje in posledično dolgoročno škodijo meni in moji družini,” je še sporočila sodnica.
Policija je zoper osumljenca podala kazensko ovadbo in zaradi zagotavljanja varnosti oškodovanke zoper osumljenca odredila tudi ukrep prepovedi približevanja, ki sodno ni bil potrjen, zato policija še vedno izvaja ukrepe v okviru svojih zakonskih pooblastil, s katerimi zagotavlja varnost oškodovanke.
Policija je 28. junija 2019 od Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru prejela zahtevo za dopolnitev kazenske ovadbe. Mariborski kriminalisti zato nadaljujejo z zbiranjem obvestil, preverjanjem okoliščin in izvedbo drugih operativnih ukrepov. Kriminalisti bodo v preiskavi vztrajali z izvajanjem zakonskih pooblastil na podlagi zakona o kazenskem postopku in pravil kriminalistične stroke ter nadgrajevali dosedanje ugotovitve, ki potrjujejo motiv storitve iz zasebnega življenja oškodovane osebe. “O vseh novih dejstvih bodo obveščali Okrožno državno tožilstvo v Mariboru,” so še dodali.
Policija ovadila partnerja, a je bil po ovadbi izpuščen na prostost
Mariborski kriminalisti so v ponedeljek na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru podali kazensko ovadbo zoper moškega, ki je utemeljeno osumljen napada na sodnico Okrožnega sodišča v Mariboru Danielo Ružič, ki je bila brutalno napadena pred svojim domom prejšnjo nedeljo. V napadu s kijem je dobila hude poškodbe lobanje in rok, morali pa so jo tudi oživljati. V petek je na njenem domu potekala tudi hišna preiskava, po kateri so pridržali njenega partnerja, a so ga do nedelje izpustili, kljub temu pa je ostal osumljenec. “Osumljenec je oškodovanko pričakal v temi in ji poskušal na zahrbten način vzeti življenje tako, da je pristopil do nje, jo s trdim predmetom večkrat udaril in jo s tem hudo telesno poškodoval,” je v izjavi za medije povedal vodja kriminalistov Andrej Kolbl.
Bo sodnica partnerja zaščitila pred zakonom iz strahu?! Ta naj bi imel veze v Sovi, prav tako jo je obiskoval v bolnišnici
Že ko se je izkazala identiteta partnerja, ovadenega za poskus umora mariborske sodnice Ružičeve, je postalo jasno, za kako velik primer gre. Na nas se je takrat obrnil tudi zanesljiv vir, ki je bil presenečen nad dogajanjem in je opozoril, da gre za znanega mariborskega pravnika, izredno dobro povezano osebo, s povezavami s številnimi mariborskimi sodniki in tožilci in menda celo s Sovo. Kar šest dni je namreč minilo od napada, da so naposled odredili hišno preiskavo, partner pa je celo v bolnišnici obiskal pretepeno partnerko. Zoper nasilneža prav tako nista bila odrejena niti pripor niti prepoved približevanja, kmalu po petkovi hišni preiskavi pa so ga tudi izpustili na prostost.
Za komentar dogajanja smo na spletnem portalu Nova24TV povprašali priznanega psihoanalitika Romana Vodeba. Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da se v pogovorih s policijo v dneh in tednu po napadu Ružičeva ni spomnila dogodkov, zdaj pa trdi, da naj bi jo partner ohranjal pri zavesti, je odgovoril, da je psihološko to povsem možno: “Šok ob napadu v človeku lahko povzroči pozabo oziroma izbris spomina (amnezijo). Ko šok mine, pa se lahko človek spomni dogodkov, ki so sledili, ko je prvi šok ob napadu minil. Če bi bil mož nekontrolirano koleričen, bi sicer lahko v afektu storil brutalen napad. Ko pa bi dojel – oziroma: če je dojel -, kaj je v resnici storil, pa bi vseeno lahko svoji žrtvi (ženi) pomagal do okrevanja, jo v svoji naknadni skesanosti oživljal.”
O morebitnem razlogu za ovadbo neznanega storilca je Vodeb povedal, da je vprašanje, kdo sploh je “neznani storilec”. Če bi bil to res partner, bi ga lahko želela zaščititi, morda celo na pobudo hčerke ali pa iz občutka lastne krivde: “Dvomim, da bi branila svojega partnerja iz strahu. Kot sodnica pa je oziroma bi vendarle vedela, kakšne izjave je pametno dajati preiskovalcem, da se bo sama ‘izmazala’ oziroma da bo ‘elegantno’ rešila družino in ugled partnerja, torej očeta svojih otrok (hčere).”
Partner naj bi Ružičevo že obiskal v bolnišnici, glede na skope podatke pa Vodeb ni želel špekulirati o morebitnem razvoju obiska v bolnišnici, sodnica in partner bi se namreč lahko pogovarjala o čemerkoli. Ali v psihoterapevtski praksi pogosto prihaja do primerov, kjer žrtev spremeni mnenje glede napadalca (še posebej, ko gre za partnerja)? “Človek je psihično zelo zapleteno bitje. Veliko nekontroliranih, torej nezavednih psihičnih procesov obvladuje človeka. Koncept spomina je že sam po sebi sporen, če pa so na delu še čustva, pa obrambni mehanizmi lahko popolnoma deformirajo številna občutenja in domnevne ‘resnice’ (dejstva), torej tudi spomin,” še sklene Vodeb.
Rok Krajnc