Dražgoška bitka je pravljica, ki ne zdrži presoje dejstev

Datum:

“Za skupnost je koristno, da je sposobna praznovati svojo moč, silo, tudi vojaško silo, ne pa da je v funkciji zagovarjanja, branjenja nekih zgodb in pravljic, ki enostavno ne zdržijo presoje dejstev,” je v zvezi z vsakoletnim romanjem jugonostalgikov v Dražgoše, ki mu bomo znova priča danes, izpostavil profesor, gradbenik in nekdanji politik dr. Žiga Turk. 

Čeprav je vedno več ljudi, ki si upajo reči bobu bob in povedati, da je bila dražgoška bitka vse kaj drugega kot mit, ki so nam ga slikali režimski snovalci zgodovine našega naroda, tudi danes ne bo šlo brez obujanja izmišljenega in neresničnega mita o pogumnih partizanih, ki so branili Dražgoše. Kot slavnostni govornik bo nastopil evropski poslanec iz vrst koalicijske stranke SD Matjaž Nemec.

Dr. Žiga Turk je pred kratkim izdal novo knjigo Prazniki. Tretje poglavje je namenjeno spominu na tragičen dogodek, ki je prinesel samo gorje domačinom v vasi pod Jelovico, t. i. dražgoško bitko, ki jo dediči NOB, dediči revolucije prav mitsko častijo. Meni, da Dražgoše praznujejo zato, ker je razkorak med mitom in resničnostjo ravno prav velik.

Kot je Turk povedal v oddaji Beremo na Novi24TV, Dražgoše ni dogodek, ki bi ustvarjal skupnost. “Ni to dogodek, ki ustvarja neko kohezivnost v narodu, ker je enostavno preveč razdvajajoč.” Sam je za to, da se praznuje upor, odpor proti okupatorju, ampak z nečem, kar je kolikor toliko čisto. Torej z nekim dogodkom, kjer je nastradal okupator, ne pa Slovenci, domačini, da ni bilo povzročeno več škode, kot je bilo na koncu koristi. Turk poudarja, da je za skupnost koristno, da je sposobna praznovati neko svojo moč, silo, tudi vojaško silo, ne pa da je v funkciji zagovarjanja, branjenja nekih zgodb in pravljic, ki enostavno ne zdržijo presoje dejstev.

Foto: Nova24TV

Predstavniki Levice tudi tokrat ne bodo manjkali
Tokratne spominske slovesnosti ob 82. obletnici dražgoške bitke, ki jo pripravlja Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka, se bo po napovedih udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med drugim pa po poročanju STA ne bodo manjkala niti delegacija koalicijske Levice z ministroma za delo in solidarno prihodnost Luko Mescem in Simonom Maljavcem na čelu. Kot je v sporočilu za javnost izpostavil predsednik organizacijskega komiteja, upokojeni generalmajor Ladislav Lipič, bo slovesnost potekala pred “veličastnim spomenikom nezlomljivosti narodnega duha, njegovega uporništva in boja za svobodo”. Sporočilo letošnje slovesnosti bo “Z uporom in bojem do svobode”, obetal pa naj bi se tudi bogat kulturni program
.

V Dražgošah (slika prikazuje požgano vas po bitki) je življenje izgubilo 41 domačinov, njihove posmrtne ostanke so s pokopališča prenesli v neposvečeno grobnico pod spomenikom, in to brez imen in verskega obreda. (Foto: Arhiv Demokracije)

Resnica je povsem drugačna
Iz leta v leto se provokacije partizanov, sramoten beg in pomorjene civiliste v Dražgošah opeva kot herojsko zmago partizanov nad nemškim okupatorjem, a v resnici je šlo za pravcato tragedijo. Spomnimo. Pred vojno je v Dražgošah živelo približno 400 prebivalcev, od katerih je le pet pripadalo tajnemu komunističnemu krožku. Ti so leta 1941 povabili partizane, naj prezimijo v Dražgošah. Večina drugega prebivalstva nad “nasilneži z orožji” ni bila navdušena in jih je prosila, naj zapustijo njihovo mirno vas, saj so se bali nemškega odziva na dejstvo, da pri njih prezimuje Cankarjev bataljon. Nemci so izvedeli za partizane, ki so prezimovali v Dražgošah, ti pa so se odločili, da bodo vas “branili” pred Nemci, ki so tja prišli izključno zaradi partizanov.

Že prvi dan obstreljevanja vasi je večina partizanov pobegnila na Jelovico in prepustila civilno prebivalstvo na milost in nemilost nemškim okupatorjem. Če bi se partizani pravočasno umaknili iz Dražgoš, ne da bi vmes še vztrajno slabšali razmer, vas ne bi utrpela takšnih izgub, kakršne so bile zaradi partizanskega igračkanja. Nemci so pobili 41 prebivalcev, 80 pa so jih prepeljali v Ljubljano. V bitki je padlo osem partizanov in 27 Nemcev. Medtem so s pomočjo partijske propagande skrbeli za povečevanje števila padlih nemških vojakov, dokler se ni številka dvignila na nekaj stotin. Po bitki so bile Dražgoše zravnane z zemljo, vse hiše, vključno z vaško cerkvijo, so bile zminirane in porušene do tal. Dražgošanom pa se tudi po vojni ni godilo nič bolje. Vse, kar je komunistična Jugoslavija naredila, je bil namreč prispevek v obliki šestih barak. Celotno vas so bili tako Dražgošani primorani obnoviti sami. Pričanje preživelega iz bitke pri Dražgošah Franca Kavčiča si lahko preberete tukaj.

Prav bi bilo, da bi bili priča pravi sv. maši v spomin na padle civiliste, torej tiste prave heroje, a te ne bo, dokler bo rdeči oblasti udeležba v Dražgošah predstavljala nekakšno izvajanje njihove religije.

A. H.

Sorodno

Zadnji prispevki

Globalni indeks dezinformacij temelji na ideoloških, ne znanstvenih predpostavkah

Globalni indeks dezinformacij sledi ideološkim in političnim idejam, ne...

Poljaki na ulicah: Poljski poslanci EU parlamenta pozivajo k sprejetju protiustavnega zakona

Poljski poslanci Evropskega parlamenta pozivajo Donalda Tuska, naj uzakoni...

Otvoritev nove učne poti na Radenskem polju pri Grosupljem

Danes se je pri Centru ohranjanja narave Žabja hiša...

“Depolitizirana” RTV deluje kot ojačevalec protizahodnih narativ

Eden izmed sadov "depolitizacije" RTV je tudi uredniška politika,...