Na socialnih omrežjih se je pojavila fotografija stojnice “ponosnega naslednika komunistov” Marka Koprivca. Slogan Socialnih demokratov je pred letošnjimi volitvami “drugače”. Kot kaže drugače pomeni samevati v vrvežu središča Ljubljane. Istočasno je na Prešernovem trgu potekala prireditev ob dnevu slovenske zastave, kjer se je trlo obiskovalcev.
Socialni demokrati so se pred letošnjimi volitvami odločili, da bodo alternativa, ki dela “drugače”. To je namreč njihov udarni slogan. Vendar pa ta ne privabi ljudi. Stojnica tovariša Marka Koprivca je namreč samevala v najbolj obljudenem delu Ljubljane – med Čopovo ulico in Prešernovim trgom. Na stojnici je bilo mogoče dobiti obeske z rdečo zvezdo. Kot bi že pozabil, da je bila njegova stranka pravkar na Ustavnem sodišču zaradi presoje ustavnosti.
Pobudo je vložil aktivni državljan Vili Kovačič, ki je prepričan, da se SD in skrajna Levica nista distancirali od zločinskega komunističnega sistema, njegove krvave simbolike in predstavnikov tega krvoločnega režima. Spomnimo še, da je bil prav Koprivc tisti, ki je brez “zavor” (tehtnega premisleka) “bleknil”, da so Socialni demokrati “ponosni nasledniki Zveze komunistov”. Ob takšnih eskapadah se človeku kar malce zasmili, saj verjetno res ne zmore drugače. Za svojo politično pozicijo pa se mora zahvaliti predvsem totalitarnemu očetu Jaku Koprivcu, ki se je karierno prekalil še v “dobrih starih časih”. In ob tem, ko notranjemu ministru Alešu Hojsu očita, da je “sramota za demokracijo”, bi se lahko zamislil sam nad sabo, ne pa lastnih grehov projiciral v drugega.
Poleg Koprivčevega malikovanja totalitarnih ostalin gre omeniti še njegovo preganjanje neodvisnih novinarjev, denimo Jožeta Možine, potem ko je v eni slovitih oddaj Utrip na RTV Slovenija brutalno razgalil zlaganost dražgoškega mita. Da gre za čistokrvno “udbovsko dete”, nam je zaupal tudi novinar Vinko Vasle, ki je tedanjo (jugoslovansko) novinarsko svobodo treniral na lastni koži: “Jak Koprivc je bil znani trojni funkcionar. Tako je bil pred časom krščen tudi v Delu. On je bil glavni urednik Dela, istočasno je bil predsednik Društva novinarjev in istočasno je bil izvršni sekretar CK ZKS za informiranje. K njemu so po dekretu najprej Popita, potem pa Kučana, enkrat tedensko morali hoditi uredniki na “briefinge”.”
Koprivc končno kot pravi proletarec: Namesto s kravato je navdušil s tovornim kolesom
“Tam so jim razložili, kaj se piše, kako se piše itd. Kot urednik Dela pa je veljal za enega velikih cenzorjev. To je bila njegova glavna naloga.” Seveda je imel pod seboj uredniško ekipo. Mimo njih se v novinarstvu ni moglo zgoditi ničesar. Znan je tudi kot pogrebnik satiričnega lista Pavliha. To je bil časopis, ki se je ukvarjal s pravo politično satiro in informacijami, ki jih drugje ni bilo mogoče objavljati. To je bilo konec 70., začetek 80. let. In ta list je bil trn v peti tedanji oblasti, zato so bile ves čas velike težave. Pa se vrnimo nazaj k ponesrečeni Koprivčevi kampanji: na dogodku se je pojavil tudi z rdečim tovornim kolesom, kar mu vizualno morda bolje pristaja kot posiljena kravata in stolček v parlamentu. Obenem je nespregledljiva podobnost s petkovim politkolesariatom, ki ga ravno tako zaznamujeta kolo in zločinska rdeča zvezda.
Domen Mezeg