Si je predsednik vlade ustvaril “zlato padalo”, ki mu bo služilo po izhodu iz politike? V družini družb GEN in na Slovenskem državnem holdingu je prišlo do sprememb, ki bi mu lahko omogočile prav to. Varen pristan, daleč stran od države in z zagotovljenimi milijoni, ki je do nedavnega še lahko obvladovala dotični poslovni sistem.
Ob začetku mandata Roberta Goloba so številni poudarjali, da se je na čelo države povzpel energetski lobi, ki bo skrbel predvsem za svoje interese. Javno razpravo so kasneje prevzele dnevne politične teme. V ozadju pa je očitno potekala tiha privatizacija enega od ključnih elektrodistributerjev.
Zanima.me poroča, kako je prišlo do tega, da GEN Energija, ki predstavlja eno od ključnih naložb slovenskega energetskega sistema, ne obvladuje več trgovca z elektriko GEN-I. Ključen pravno-računovodski manever se je zgodil preko slamnatega podjetja GEN-EL (ustanovljenega leta 2016), sicer soustanovljenega v enakih deležih s strani GEN-I in GEN Energije. Šlo naj bi za slamnato podjetje. Lastniška struktura je naslednja. Republika Slovenija je 100-odstotni lastnik Slovenskega državnega holdinga, ta pa je 100-odstotni lastnik GEN Energije. GEN Energija je polovični lastnik GEN-I in GEN-EL. GEN-I in GEN-EL pa sta v polovični lasti drug drugega. V praksi bi to pomenilo pomeni, da GEN Energija obvladuje tako GEN-I kot GEN-EL. S tem pa preko Slovenskega državnega holdinga tudi država.
A temu več kot očitno ni tako. Leta 2021 je znotraj GEN-EL prišlo do spremembe na področju upravljanja z GEN-I, tako da ta nima “možnosti obvladovanja družbe s strani posameznega družbenika, in sicer neodvisno od višine poslovnih deležev”. To pa ima končni efekt, da država ne more samostojno upravljati z GEN-I, kljub temu da je edini lastnik GEN Energije.
Slovenski državni holding, varuh in upravljalec interesov državnega premoženja in s tem države, je v času, ko je bil ustanovljen GEN-EL, vodila Lidija Glavina. Kljub temu da je bila ustanovitev takšnega podjetja v očitnem nasprotju z interesi države in SDH, ni storila ničesar. Zakaj? Morda zato, ker je tudi sama kasneje pričakovala zlato padalo v sistemu GEN. In res, ko je zapustila SDH, je varen pristan našla prav na GEN-I. Mediji so leta 2019 poročali, da je dobila službo na podružnici GEN-I v Milanu.
Ključne spremembe pa so se zgodile v času mandata Golobove vlade, poroča Zanima.me. Decembra 2024 namreč iz družbene pogodbe GEN-I izgine člen, ki je GEN-I obvezoval, da skupina GEN prek GEN-I na letni ravni proda vsaj 62,5 odstotka proizvedene električne energije. V tistem času pa se v letnem poročilu GEN Energije pojavi zapis, ki kaže še na eno spremembo, in sicer “prerazporeditve naložbe družbe GEN–I iz skupine obvladujočih družb v družbo skupnega podviga”. To pa v praksi pomeni, da GEN-I več ne obvladuje GEN-EL. Spremembe so se zgodile, ko je bila na čelu GEN Energije Nada Drobne Popović.
Spremenil se je tudi način upravljanja z GEN-I. Tako, da mandat predsednika uprave traja pet let z večkratno možnostjo podaljšanja in s prostimi rokami, koga bo predsednik uprave izbral za svoje sodelavce. Gre torej za mandatarski sistem, pogoji za nastop funkcije pa so seveda zastavljeni tako, da lahko funkcijo opravlja zgolj “insider” znotraj sistema. Ravno prav za Roberta Goloba, ko mu bodo volivci, verjetno že na teh volitvah, pokazali rdeči karton.
Do teh sprememb je prišlo v času vlade Roberta Goloba, ko je na čelu SDH Žiga Debeljak, ki pa tako kot Glavina ni naredil ničesar. Kljub temu da je hkrati tudi predsednik nadzornega sveta GEN Energije. Za svoje delo pa je bil nagrajen – leto pred iztekom mandata se mu je podelil še dodaten mandat.
Prikaz nasprotnih dejstev Gen-I:
Sprememba družbene pogodbe družbe GEN-I ne pomeni nobene spremembe v načinu upravljanja te družbe niti ne posega v lastniška razmerja med družbenikoma. V času spremembe družbene pogodbe družbe GEN energija ni vodila mag. Nada Drobne Popović, temveč dr. Dejan Paravan.
Lastniška in upravljavska razmerja med družbenikoma, družbama GEN energija in GEN-EL, ostajajo enaka kot doslej. GEN energija ostaja ekonomski lastnik GEN-I, vendar tako kot doslej nima prevladujočega upravljavskega vpliva. Zato se družba GEN-I tudi v računovodskem smislu obravnava kot skupni podvig (joint venture) in ne kot odvisna družba.
Edina pomembnejša sprememba v družbeni pogodbi se nanaša na poslovni odnos med družbama, ne pa na lastništvo ali upravljanje. Po novem GEN energija nima več obveznosti prodati določenega deleža proizvedene električne energije GEN-I, ta družba pa te električne energije ni več dolžna kupiti od GEN energije. Gre torej za spremembo poslovnega modela sodelovanja, ki ne vpliva na lastniško strukturo ali upravljanje družbe.
Trditev, da se je država odpovedala razpolaganju z dobički GEN-I, ne drži. GEN energija prejema enak delež dobička kot po prejšnji družbeni pogodbi. V preteklih letih se je praviloma razdelilo med četrtino in tretjino ustvarjenega dobička, o čemer vsakokrat odloča skupščina družbenikov, torej GEN energija in GEN-EL. Dobički družbe GEN-I so pripoznani v računovodskih izkazih Skupine GEN.
Preostali nerazporejeni dobiček se tako kot v številnih razvojno naravnanih družbah tudi v GEN-I usmerja v razvoj družbe, predvsem v investicije v širitev dejavnosti, razvoj novih poslovnih modelov in krepitev poslovnih procesov. GEN-I je mednarodna energetska družba z intenzivnimi poslovnimi procesi in več kot 700 zaposlenimi, zato potrebuje ustrezno kapitalsko osnovo za financiranje poslovanja in nadaljnjo rast.
Pomembno je tudi poudariti, da so bile banke o spremembi oblike poslovnega sodelovanja obveščene, tako neposredno kot tudi preko letnega poročila družbe in Skupine GEN.
Spremembe v družbeni pogodbi ne pomenijo privatizacije družbe GEN-I in na noben način ne spreminjajo lastniške strukture družbenikov.
Ž. K.