Najnovejše poročilo fiskalnega sveta razkriva, da je državni proračun v prvih treh mesecih letošnjega leta beležil primanjkljaj v višini 451 milijonov evrov. To pomeni znatno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je primanjkljaj znašal 274 milijonov evrov.
Kljub temu da so se prihodki od davka na dodano vrednost (DDV) povečali za 7,1 % in prihodki od davka na dohodek pravnih oseb za kar 26,4 %, je aktualni vladi uspelo “pridelati” še višji primanjkljaj.
V prvem četrtletju letošnjega leta so bili prihodki višji za 6,1 % v primerjavi s prejšnjim letom. Povečanje je predvsem posledica višjih prihodkov od DDV ter davka na dohodek pravnih oseb, kar je pozitivno presenečenje v svetu, kjer se mnoge panoge še vedno spopadajo z različnimi izzivi. Poleg tega so na rast prihodkov prispevali tudi prihodki na osnovi dajatev CO2, carin in prilivov iz sklada za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško (NEK). V absolutnih številkah ti prihodki predstavljajo razmeroma majhen delež celotnih prihodkov, kot poroča FS.
Manj evropskih sredstev in višji izdatki
Fiskalni svet ugotavlja, da so se prihodki iz evropskih sredstev zmanjšali za več kot 50 % zaradi počasnega črpanja sredstev iz nove finančne perspektive za obdobje 2021–2027 in visoke osnove lanskega leta, ko so bila še na voljo sredstva iz pretekle večletne perspektive. Dinamika prihodkov od dohodnine je bila počasnejša kot v enakem obdobju lani, kar je povzročilo zmanjšanje pripadajočih prilivov. Izdatki so bili v prvih treh mesecih letošnjega leta višji za 10,8 %, kar je več kot v istem obdobju lani, ko so se povečali za 8,3 %. Glavni dejavnik te rasti so bili višji odhodki za obresti, ki so se povečali za približno 50 % v primerjavi z lanskim letom, kar je delno posledica prvega plačila obresti za lani izdano obveznico Republike Slovenije (RS93), katere skupen znesek izdaje znaša 2,75 milijarde evrov s kuponsko obrestno mero 3 %.
Upad investicij
Investicije se v Sloveniji zmanjšujejo od začetka lanskega leta, kar je pretežno posledica zaključka pretekle evropske finančne perspektive. Na tem področju so najbolj upadle investicije v železniško infrastrukturo, kar je zaskrbljujoče, saj pomeni, da se država ne osredotoča dovolj na pomembnost investicij v infrastrukturo, ki so ključno orodje za dolgoročno gospodarsko rast. Transfer v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bil prav tako precej nižji, saj je bilo lani izplačanih 65 milijonov evrov za skrajšanje čakalnih vrst, kar kaže na to, da se država sooča s težavami v zdravstvenem sistemu.
Primanjkljaj celotnega sektorja je za leto 2024 znašal –0,9 % BDP, kar predstavlja 1,7 odstotne točke manj kot leto poprej. Na znižanje primanjkljaja so vplivali višji prihodki od socialnih prispevkov in dohodnine ob ugodnih razmerah na trgu dela. Fiskalni svet je kljub temu opozoril na pomanjkljivosti javnofinančnega načrtovanja, ki ostaja premalo realistično in zahteva sistemske izboljšave.
Državni bruto dolg je na koncu leta 2024 znašal 67,0 % BDP, kar je 1,4 odstotne točke manj kot ob koncu prejšnjega leta, vendar je mogoče pričakovati, da se bo do konca leta 2025 delež dolga znižal na 65,4 % BDP.
A. H.